Kaj je domovina

1. DOMOVINA

Domovina, ti si moja edina.

Aleksander Kovačič, 7. a

2. DOMOVINA

Moja domovina je lep kraj,

ker je tu skoraj raj.

V moji domovini je en gozd

in tudi zraven še kak grozd.

Tam je tudi ena reka

pa še zraven ena smreka.

Simon Jus

3. DOMOVINA

V naši domovini, prelepi pokrajini,

res lepo je.

Tukaj so ptički, ki prepevajo,

gozdovi, ki ne samevajo

in drevesa, ki obrodevajo.

V naši domovini, prelepi pokrajini,

se vedno zabavamo.

Pomladi sadimo,

poleti za delo poskrbimo,

jeseni sadeže obiramo,

pozimi se zabavamo.

V naši domovini, prelepi pokrajini,

nič nam ne manjka.

Ne prijateljstvo, ne lepota, ne gore.

Zato ker lepoto v pesti držimo

in jo v srca zaklenimo.

Lana, 5. B

4. DOMOVINA

V naših srcih je doma

in od tam ne bo odšla.

Ti nam si kot družina,

skrivnostna, lepa in edina.

Lepa zelena,

s cvetjem prepletena,

s potočki in rekami ovita,

v gore prelepe zavita.

Nikoli zapuščena,

ker ti si le ena.

Ti si edina moja domovina.

Mi smo rojaki,

tvoji vojaki

in srčno želimo,

da te ne izgubimo.

Ker ti si le naša,

ne damo te proč,

v srcih je naših,

le tvoj glas pojoč.

V srcih in v duši naša si ti,

le tebe srce si naše želi.

Za tebe zmagujemo, zate živimo,

z vsako besedo tebe slavimo.

Ti si kot jabolko zlato rudeče,

najlepša si pot do naše sreče.

KSENJA HRONEK, 7. A

5. Domovina se rodi z vsakim človekom. Vedno nova je in sveža, vedno drugačna. Vsak jo čuti, vsak se nanjo spomni, čeprav ne vsak dan.

Prav ponosni smo, ko tujci hvalijo lepote naše domovine, prijaznost ljudi, varnost, čisto in urejeno okolje.

Tujci se nam čudijo, kako lahko tako majhen narod vsako leto izda toliko novih knjig ter vodi toliko radijskih in televizijskih programov.

Alen Kropec

6. DOMOVINA

Domovina je prostor, kjer živimo.

Moja domovina je Slovenija. V njej sem se rodil in v njej preživljam otroštvo. Govorim slovenski jezik. Moja domovina je lepa. V njej je veliko gozdov, travnikov, hribov, vinogradov. Imamo pa tudi morje. V moji domovini sem srečen, v njej želim vedno živeti. »Nihče ne ljubi domovine, ker je velika, temveč, ker je njegova.«

(slovenski pregovor)

ŽAN GAJSER

7.

Domovina je kraj, kamor se vedno vračamo.«

JOŠT VEDLIN

8. DOMOVINA: moj kraj

Kaj je domovina?

Je to prostor, kjer živim? So to ljudje?

Mislim, da je domovina tam, kjer je tvoj dom. Moja domovina je Slovenija. Ožja domovina pa je moj kraj Kupčinji vrh. Kupčinji vrh je le majhna pikica na zemljevidu, a zame je zelo pomemben. To je kraj, kjer preživljam svoje otroštvo, svojo mladost.

LAURA NARAT

9. MOJA DOMOVINA

Dežela, kjer zaplešem od radosti.

Dežela, kjer srečo z družino delim,

kjer se s prijatelji zabavam,

to je moja domovina.

Nikoli, nikoli te zapustila ne bom,

ker tukaj me sonček greje

in dežek hladi.

In najbolj pomembno:

tukaj ima družino,

prijatelje, srce

in ponos za domovino.

Kaja Gajšt, 6. b

10. Domači kraj:

Zemlja domača res ni prazna beseda, zemlja domača je naše srce, um in svoboda. Je kraj, ozemlje, ki ga čutimo s pogledom in srcem, je naša sreča in upanje v prihodnost.

Moj domač kraj so zeleni travniki, nežni hribi, prijazni ljudje in majhne kmetije. To so moje Haloze in majhna vasica Stoperce. Ni dneva, da se ne bi ozrla na poznane ljudi, na delovne domačine.

S svojo družino živim na majhni kmetiji, katera stoji na »Prašničkem hribu«. Torej imam prav lep razgled zjutraj, ko Stoperce še prekriva gosta megla, opoldan, ko so vaščani delovno razpoloženi in zvečer, ko ta vasica počasi obstoji in prav tiho zaspi.

Moja in tvoja domača zemlja si nista enaki, vsak svoj kraj drugače dojema in čuti. Ampak vsak mora s svojo ljubeznijo čutiti srečo ali žalost, katero mu daje njegov dom, ki ga v srcu nosi in se ga spominja iz dneva v dan.

Maja Lampret, 8. a

11. Kraj:

Živim v majhnem kraju pod haloškimi griči, ob reki Dravinji.

Vas šteje komaj 30 hiš in nekaj več ljudi. Tukaj sem svoboden kot ptice, ki si nad oknom moje sobe spletajo gnezda.

Govorijo, da si doma tam, kjer se dobro počutiš, ne pa tam, kjer živiš. Sam imam to srečo, da sem oboje združil.

Žiga Sagadin, 8. a

12. DOMOVINA:

Tudi domovina je lahko dom. To občutijo predvsem ljudje , kateri so potovali v tujino. Ko so se vrnili, so bili presenečeni, da so spet videli lepote Slovenije.

Pravijo, da doma sonce prijaznejše sije in ptice lepše pojejo.

Moja domovina Slovenija je radost, veselje, izvir vsega lepega. Presrečen sem, da sem tu doma.

Žiga Sagadin, 8. a

13. Haloze

Moja domovina je zelo lepa in zanimiva, zato rad živim v njej.

Moja domovina so Haloze.

Nejc Čavničar, 7. b

14. Kraj:

Pogled iz domačega kraja na okolico, je kot pogled v mavrico. Najlepše je jeseni, ko je vse barvno. In takrat se zavedaš ljubezni do domačega kraja.

Monia Potočnik, 7. b

15. Zaključek:

Ponosna sem, da sem Slovenka, ponosna sem, da sem Haložanka, najbolj sem pa ponosna, da sem Stoperčanka.

Evelina Šprajc, 7. b

16. Kraji:

Se spomniš na mesta Ptuj, Maribor, Ljubljana… Celo Slovenijo komaj »stlačiš« v svoje srce, ker je Slovenija tako velika.

Vid Žnidar, 7. a

17. Dom:

Moj dom je moje varno zavetje, ker se v njem počutim najbolj varno, srečno, ljubljeno…

Mamina ljubezen je tako močna, da bivanje v hiši spremeni v dom. Prav ona je tista, ki me je naučila ljubiti moj dom in mojo domovino.

Nika Korez, 7. a

18. Evropa:

Slovenija lepoto svoje hiše seva še naprej v našo preljubo Evropo.

Vito Habjanič, 7. a

19. Kraj:

Kraj, v katerem živim, se imenuje Čermožiše. V vasici je samo pet hiš. Svoj kraj ljubim. Neskončno pa upam, da bodo v njem živeli še naprej tako dobri sosedje. Želim si, da bi v njem živel do konca svojih dni.

Aleksander Kovačič, 7. a

20. Slovenija:

Slovenija je prelepa dežela, moraš jo gledati s svojim srcem in ne z očmi, saj boš le tako videl lepoto Slovenije.

Tjaša Unuk, 7. a

21. Dom

Vsak otrok bi moral imeti svoj dom, varno zavetje, toplino in ljubezen.

Svoje otroke bi rada učila, da je tudi Slovenija njihov dom in njihovo varno zavetje.

Kaja Grofelnik, 7. Aa

22. Kraj

Ne glede na to, kje živiš, ali si na Štajerskem, na Primorskem ali kje drugje, veš, da ti tvoj dom in kraj pomenita vse na svetu.

Sara Čančar, 7. a

23.

Domovina

DOMOVINA

Naša domovina,

ti prekrasna si,

ti edina si.

Malo je takih,

ki res te poznajo,

malo je takih,

ki radi te imajo.

Moja domovina je tam,

kjer slovenske pesmi peti slišiš.

Moja domovina je tam,

kjer se slovenski jezik govori.

Tamara Pleteršek, 5. b

24. Domovina

Slovenija

Slovenija!

Tvoje lepote so kot mamine dobrote.

Tvoj značaj je pravi raj.

Tvoj izgled je kot sladek med.

Vsak, ki v tebi živi,

ne vem, če se kdaj preseli.

Res je, da mala si, a veliko dala si.

Kot na primer mir, dom in toplino

ter prelepo domovino.

Si prelepa, zanimiva, raznolika država

in za vsakega ta prava.

Dora Podbrežnik, 7.

25. Kraj:

Moj dom je moje varno zavetje, polno dobrote in miline, tu je moja duša doma, tu se počutim svobodno, tukaj me varujeta mamina ljubezen in očetova roka.

Stoperce so moj izvir slapu, katerega predstavlja moje življenje. Tukaj sem preživel svoje lepo otroštvo, polno veselja, sreče, čenčarij in nagajivosti. V tem kraju sem svoboden kot vrabec, ki leta čez vso pokrajino. Resda sem tukaj živel samo tri leta in pol, a ta čas se mi bo vtisnil v spomin kakor pečat na listu papirja.

Marko Vrabič, 7. b

26. Evropa:

Evropa. Celina, polna raznolikih ljudi, njihovih kultur in prijaznosti do domovine, iz katere prihajajo. Po Evropi bom kot odrasla oseba veliko potoval, tako vsaj načrtujem, a preden pride do tega, mi mora uspeti razumeti resničen pomen domoljubja.

Če mi bo uspelo, bom potoval tudi drugod po svetu. Najverjetneje se bom odpravil v Egipt, v dolino kraljev, ali pa v ZDA, morda tudi na Kitajsko.

Vse celine so si med seboj podobne in tudi različne, a ena stvar jih je in jih vedno bo povezovala. To je ljubezen. Ljubezen do domovine in do drugih narodov. Vse celine: Azija, Evropa, Afrika, Avstralija, obe Ameriki, ter celo Antarktika, so polne lepot, a zame je najlepša in edina domovina Slovenija.

27.

Že kot otrok sem vedel, da je najlepša dežela na svetu Slovenija. Od tega mnenja ne odstopam za nobeno ceno.

Še vedno se spominjam, kako sem se že kot dveletni otrok z mamo sprehajal po travnikih in gozdovih. Vedno sem rad odhajal na sprehode, vendar najlepše mi je bilo doma. To pa zato, ker nisem niti pomislil, da je kjerkoli na svetu lepše kot doma. Vem, da mi marsikdo ne bi verjel, toda moj rojstni kraj je zame najlepši kraj na svetu.

Spominjam se, da sem se kot približno pet let star, ure in ure igral zunaj, igral nogomet, košarko, včasih tudi badminton ali pa kaj drugega, kar mi je prišlo na pamet. Velikokrat sem s staršema ter bratoma in sestrama odšel na sprehod. Na začetku sploh nisem hotel iti, ampak sem se med sprehodom tako zamotil z lepotami Haloz. Največkrat sem opazoval drevesa, se kotalil v listju ali sem si ogledoval gobe. Mama me je naučila, da moram znati občudovati naravo, zato jo občudujem še zdaj in jo še dolgo bom. Haloze so zelo zanimiva pokrajina z gozdovi na severni strani hribov in z vinogradi na južni strani hribov. Kot majhen otrok nisem vedel, čemu služi klopotec, seveda mi je mama to takoj razložila. Tako je bilo s številnimi drugimi stvarmi in čudesi v Halozah.

Zelo sem ponosen na to, da sem Slovenec, ker je Slovenija najlepša država na svetu. Srečen sem, da ima Slovenija veliko kulturnih znamenitosti, še večjo srečo pa imam, ker je blizu mene postavljena svetovno znana bazilika Marije s plaščem. V to cerkev letno prihaja zelo veliko turistov, tako Slovenija postaja znana po vsem svetu po svojih lepotah. Samo nekaj metrov od naše hiše je postavljeno kužno znamenje. Teh je v Halozah kar veliko, čeprav so zelo redka.

Če bom kadarkoli odšel v tujino, pa naj se sliši še tako obrabljeno, se bom vedno rad vračal domov. Srečo imam, da sem si z družino imel možnost ogledati skoraj vse znamenitosti v Sloveniji. Žal veliko Slovencev nima takšne sreče kot jaz. Res ne vem za nobeno državo, ki bi na tako majhnem koščku imela toliko znamenitosti kot Slovenija. Veliko ljudi ceni tiste, ki so bogati in tiste, ki so šei podjetij, jaz pa cenim ljudi, ki znajo spoštovati lepote Slovenije.

Peter Kropec, 7. b

28.

Moj dom je moj rojstni kraj Ptujska Gora, v katerem živi in preživljam večino časa. Dom mi pomeni vse, ker me razveseli, ko pomislim na njega in ker vem, da me v njem čakajo starši, ki jih imam najrajši na svetu. Od vseh krajev, ki sem jih že obiskala, m je najbolj všeč moj, ker sem v njem doživela že veliko lepih stvari.

Še nikjer nisem videla lepšega sončnega zahoda in še nikjer nisem imela lepših pogledov na mavrico. Ko pomislim na dom, pomislim na zavetje, ki me ščiti pred mrzlimi zimami in vročimi poletji, na ljubezen, ki mi jo dajeta mama in oče, ter na prijatelje, ki me razvedrijo, ko sem otožna. Ptujska Gora ni samo kraj, v katerem živim, ampak je veliko več. Za mene je nekaj najlepšega, ker ima neko stvar, ki mu daje to posebnost. Za nekatere je morda Ptujskogorska cerkev, za druge prelepa pokrajina, a za mene so ljudje, ki živijo v njem.

Dora Podbrežnik, 7. a

29.

Moja domovina, moja družina, moj domači kraj…

To so osnovne stvari, ki jih sama potrebujem za življenje, ker če ne bi imela staršev, ne bi obstajala in če ne bi imela doma, bi po vsej verjetnosti spala pod mostom.

Vsak otrok bi moral imeti svoj dom, ga spoštovati in ljubiti, tako kot jaz. Svojega doma ne bi zamenjala za nobeno stanovanje ali stolpnico, saj se v svoji koži počutim najbolj varno. Utemeljitev: vsaka vrata imajo svoj ključ in ne moreš jih odpreti, če so zaklenjena. To pa tudi ni vse, pri varnosti in ljubezni do doma pa moramo omeniti udi svojo ljubo družino. Družinski člani so naši najbližji ljudje, ki jih najbolj poznamo. Zelo rada imam svojo družino. Člani te moje skupnosti mi dajejo veliko lepega: primejo te za roko, ko jočeš, potolažijo te, ko si v težavah in se smejijo s teboj, ko si srečen. Svojo družino obožujem, saj mi nudi pomoč, ljubezen, varnost…

Agata Cep, 7. a

30. Domovina:

Domovina je kraj oz. prostor, kjer živiš, se počutiš svobodnega in uživaš. O domovini lahko človek pove veliko lepega, saj se ti življenje odvija v njej. To je tvoj košček zemlje, na katerem se počutiš povsem domačega.

Monika Plavčak, 8. a

31. Kraj:

Kraj, v katerem trenutno živim, mi pomeni vse, saj so Stoperčani kot ena velika družina. Rada imam ta kraj, saj v njega prelivam vsa svoja dobra čustva. Nikoli in za nič na svetu se ne bi preselila iz tega čudovitega kraja.

Monika Plavčak, 8. a

32. DOMOVINA

Za moje srce

je domovina lepša

od katerega koli kraja,

kjer človeštvo obstaja.

Domovina mi daje

družino, prijatelje,

hrano in sanje

pa tudi moč,

da pridobivam znanje.

Tukaj želim se

svobodno igrati,

vsak zvečer mirno zaspati.

V prelepem slovenskem jeziku

se čim več naučiti

in veliko dobrih prijateljev

za življenje pridobiti.

Domovini želim

veliko delovnih in uspešnih ljudi,

seveda tudi veliko prazničnih dni,

da se lahko proslavi.

Vid Mohorko, 4. a

33. MOJA DOMOVINA

Moja mala domovina

je lep kraj,

zame je Štajerska

najlepši kraj.

Svoje domovine

ne zapuščam rada,

a včasih sem tudi na morju rada.

V svoji domovini se igre igram

in najboljše prijatelje vedno tukaj imam.

Maša Majcen, 4. a

34. MOJ KRAJ

Živim v Sestržah. Tukaj je veliko kmetij, gozdov, polj in travnikov. Vas ima približno 350 prebivalcev. Ljudje se večinoma ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom.

Iz Sestrž je lep pogled na Dravsko polje, Pohorje, Ptujsko Goro in Boč.

Vesela sem, ker živim v Sestržah, ker so lepo urejena vas.

Špela Gajšt, 3. a

35. Moj kraj

V mojem kraju je prijetno, zabavno, čisto in ni veliko prometa. Živim v vasi, ki ima okrog 25 hiš. Moj kraj se imenuje Naraplje.

Tukaj imam veliko prijateljic in prijateljev. Naraplje so obdane z gozdovi in travniki. Okolica je čudovita.

Ta kraj imam zelo rada in tu bom ostala. Nočem se preseliti, ker je tukaj prelepo.

Larisa Bezjak, 3. a

36. Moj kraj

Živim na Bregu. Tukaj je veliko hiš in otrok.

Otroci v mojem kraju radi pomagajo starejšim, ki potrebujejo pomoč.

Svoj kraj imam rada in tukaj sem zadovoljna.

Tia Taciga, 3. a

37. MOJA DOMOVINA

Slovenija, moja domovina,

kako si krasna,

tvoje gore in vode,

tvoja polja in morje.

Slovenci – krasni smo ljudje,

do dežele ljubeznivi smo.

Teo Hertiš, 5. a

38. Moja domovina

Hitim, hitim,

rožicam in soncu se smejim.

Ker sem tu doma,

kjer je polno smeha in veselja.

Saj živim v Sloveniji prelepi,

ker tu doma sta moja mamica in očka.

Jaz imam rada Slovenijo prelepo,

tu so moji prijatelji in griči in doline.

Natalija Bedenik, 5. a

39. Moja domovina

Moja domovina je Slovenija.

Je mala dežela, vendar se meni zdi ogromna.

Moja domovina ima vse.

Tudi smučišča, ki jih imam najraje pozimi.

Gore, ki jih obiskujem spomladi.

Morje, v katerem se kopam poleti.

Jezera in jame, ki so čudovite v jeseni.

Mojo domovino imam rad.

Žan Gorjanc, 4. a

40. Dom

Moja domača hiša je moj dom, moje varno zavetje, moja sreča…

Moj dom je tiha sreča, je mamina topla dlan, je očetov varni objem.

Tjaša Križanec, 8. b

41. KRAJ

Zvečer sem si ogledovala zvezde, luno, drevesa, hiše… In sem ugotovila, da sem neizmerno srečna, da imam vse to.

Domači kraj me čuva, da varno odrastem, se zaljubim in si ustvarim družino.

Želim, da tudi svoje otroke naučim ljubiti svoj kraj in svojo domovino.

Tjaša Križanec, 8. b

42. DOM

Domača zemlja ni le beseda. Je neka stvar, območje, prostor, ki ga imaš neizmerno rad. To je vendar domača zemlja. Na tej zemlji je postavljen tvoj dom. Tukaj živiš ti in tvoja družina.

Domačo zemljo imam rada in je ne želim zapustiti.

Saj pravijo takole: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«

Maja Lampret, 8. a

43. Kraj

Stoperce bi na zemljevidu Slovenije, če bi poiskali Haloze, našli takoj pod črko H(aloze).

Ta majhna vas šteje nekaj več kot 600 prebivalcev in Stoperce so moj domači kraj. Če pogledaš okrog, vidiš večinoma same gozdove in hribčke.

Ena mojih najljubših znamenitosti Stoperc je, da lahko skoraj z vsakega hriba vidiš vrh Donačke gore.

Moj domači kraj je z vidnim pogledom hribovita, gozdnata zelena pika na zemljevidu, s srčnim pogledom pa je ena najlepših majhnih vasi, kar sem jih kdaj videla.

Romana Kamenšek, 8. a

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

To je zbirka zapisov, ki so nastali na literarnem natečaju učiteljice Drage Krošel. Tipkanje in lektoriranje: Marjetka Kotnik. Fotografije: Janko Marinič. Računalniško oblikovanje: Matjaž Kraner.