Častni predsednik.

FOTO: Rasto Božič

Ko se je daljnega leta 1957 nekaj zanesenjakov začelo pogovarjati o tem, kako bi bilo, če bi imeli v Straži čisto svojo godbo na pihala, je bil med njimi tudi Jože Koporec, mladenič, ki se je le malo prej iz Radohove vasi preselil v Vavto vas ter tu »pognal korenine«.

Ni trajalo dolgo, da so se sanje uresničile; 9. marca 1957 je bila v okviru DPD Svoboda Straža ustanovljena Godba Straža, katere prvi predsednik je postal ravno g. Jože Koporec. Na tem mestu je ostal vse do leta 1992, član orkestra pa je bil vse do leta 2007, ko se je po petdesetih letih aktivnega igranja odločil, da trobento obesi na klin.

Težko je na kratko povzeti, kaj vse je moral mladi, a energije polni, predsednik postoriti, da je novoustanovljeni orkester izplul v življenje in pričel dodajati kamenčke v mozaik kulturne podobe kraja. Znal je pritegniti takratni orkester JLA, ki je deloval v Novem mestu, da je priskočil na pomoč s strokovnimi nasveti, znal je prepričati odgovorne ljudi v podjetjih, ki so delovala v kraju (GG Straža, KZ Straža, Novoles…), da so razumeli pomen godbe za Stražo in njeno okolico ter jo finančno podprli. Znal se je dogovoriti s takratnim ravnateljem OŠ Vavta vas, gospodom Ivanom Plantanom, da je ob večerih mlade, notnega zapisa neuke, glasbenike poučeval o glasbeni teoriji. Znal se je pozitivno in konstruktivno pogovarjati z odgovornimi ljudmi v takratni KS Straža. Ta povezovalni in entuziastični duh g. Jožeta Koporca, duh, ki ga premorejo le redki, je botroval temu, da je imela mlada godba na pihala svoj prvi nastop na proslavi v Straži že po pol leta delovanja, danes, po skoraj šestdesetih letih, pa je PO Krka.

Skozi leta je šel orkester in z njim predsednik g. Koporec skozi številne preizkušnje, ki jih je z neomajno voljo in modrostjo znal vedno premagovati; pa naj si bo to takrat, ko dolgoletni dirigent Milan Posavec kot glasbenik vojaškega orkestra ni smel več voditi civilnih orkestrov, ali pa takrat, ko so jim – takrat so že delovali pod imenom Pihalni orkester Novoles – v požaru zgoreli vsi inštrumenti, obleke in arhiv. Tudi ko tovarna Novoles ni več zmogla bremena sponzorstva in je bilo potrebno poiskati nove vire financiranja, je g. Jože Koporec skupaj s prijatelji in sodelavci znal najti prave rešitve.

Gospoda Jožeta Koporca pa je njegov povezovalni in vizionarski duh gnal naprej k novim obzorjem. Njegova ideja o Zvezi godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine postala resničnost; zveza deluje še danes in prav po zaslugi g. Koporca se dolenjski in belokranjski godbeniki še vedno srečujejo na revijah, srečanjih… Kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik tega združenja je bil tudi pobudnik in organizator nepozabnih Srečanj pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele Krajine v Straži. Ta srečanja so se po 21-tih letih v Straži končala in se pričela seliti po raznih krajih Dolenjske, vendar pa v srcu številnih krajanov ter godbenikov iz orkestrov, ki so takrat prihajali v Stražo, še vedno tli nostalgija in spomini na čase, ko so trobila in pihala odmevala pod Srobotnikom. Veseli pa dejstvo, da bomo imeli ta odmev v Straži spet priložnost slišati naslednje leto, ko bo PO Krka praznoval 60-letnico.

Brez ljudi, kot je gospod Jože Koporec, orkester prav gotovo ne bi dočakal tako častitljive obletnice, Straža pa bi bila siromašnejša za številne glasbene in obče kulturne prireditve.

G. Jože; še na mnoga leta!