Oj. Triglav, moj dom

240 let prvega vzpona na Triglav je obletnica, ki bistveno zaznamuje izgradnjo slovenske narodne biti in s tem tudi naše nacionalne kulture. Gre za našo najvišjo goro – Triglav, ki je hkrati tudi najmočnejši simbol slovenstva v vsej bogati narodni zgodovini.

Prvi vzpon na Triglav se je 1778 torej pred 240 leti na pobudo Žige Zoisa posrečil štirim domačinom iz Bohinja: Luki Korošcu (rudarju iz Gorjuš), Matevžu Kosu (rudarju iz Jereke), Štefanu Rožiču (lovcu na gamse) in Lovrencu Willomitzerju (ranocelniku iz Stare Fužine), ki je vodil odpravo. Balthasar Hacquet opisuje, da je na vrh prvi, morda odkar svet stoji, stopil Luka Korošec.

Prvi ženski vzpon je leta 1870 opravila dvajsetletna Rozalija Škantar iz Srednje vasi, ki je bila kasneje oskrbnica Vodnikovega doma na Velem Polju. Ena od ključnih oseb pri razvoju slovenskega planinstva je bil dovški župnik Jakob Aljaž. Prvič je prišel v Vrata leta 1883 in se povzpel na Triglav leta 1887. Za 1 goldinar je na lastne stroške od dovške občine odkupil vrh Triglava (16 m2) in na njem zgradil stolp, ki se imenuje po njem.

Nad dolino Vrat dominira skoraj 4 km široka in 1 km visoka Triglavska severna stena, dostikrat imenovana kar »Stena«. S tem je med največjimi stenami v Evropi Triglavska severna stena ima mnoge skalnate stebre (Slovenski, Nemški, Osrednji), proti zahodu pa postaja vse bolj strma, na nekaterih delih tudi previsna. Najtežje alpinistične smeri so speljane po 200 m visokem ostenju Sfinge, po Osrednjem stebru in po zahodnem delu Stene.

Severna stena Triglava je pomembna za zgodovino alpinizma, pomembna pa je tudi kot poligon boja za prevlado nad današnjim slovenskim ozemljem med Nemci in Slovenci

Prvi so v Steni plezali lovci konec 19. stoletja, med drugim leta 1890 trentarski lovec Ivan Berginc, ki je verjetno plezal v območju poznejše Vzhodne smeri. Prvi zanesljivo dokumentirani vzpon čez Steno je Nemška smer, ki so jo 9-10. julija 1906 preplezali Nemci Felix König, Hans Reinl in Karl Domenigg (slovenske dežele so bile do 1918 del Avstrijskega cesarstva). Druga smer v Steni je bila Slovenska, ki jo je septembra 1909 sam preplezal Jože Komac- Pavr, Med najbolj znane smeri spada Čopov steber, ki sta ga 26.-30. junija 1945 v zgornjem delu Osrednjega stebra preplezala Jeseničan Joža Čop in Ljubljančanka Pavla Jesih. O srditem alpinističnem slovensko – nemškem boju v triglavski severni steni govori tudi roman Stena Toneta Svetine.