Mmamakwa a Phuti a Matome
Lekoa labo Makgabo a Mosima
Leru labo ntlwana a thabeng
Ke namane a makwa a Raphagwaneng
Namane a makwa a bolaya Phofu
A ia hlogo koa ga malomeagwe
Ko ga Ramodiela a Masehla
A ala a ija leumo kapari a Moraka a Maphepa
A matumpula a bokone, kgosi se robala thabeng
magosi a robala ka mantlong
Kgoi e bopile thaba mohlakeng
Mogosi a mmaMatlala a bokone
A thusa ke Ramara a mogoshi
Thwene ya poo
O bopile bo ja makhura a gola a tlotlomela
A hlola ka yona ba Mapela a malope le tlakana
Ke mohlanchu molepeledi mogodu wa kgomo ta Mapela
Ke pududu ya makwa maila go fennywa
Ke gana ga ke sojwa ke Babididi ba ga
Raodi a ongwana,ba tsebe ta tlala ga di utlwe
Ta omolela diya hlaba
Ke ngwana wa monna we le hlogo le pula
O twile ke megodi aya Bosehla
Noka ta tlala a le Gananwe
Ke nyogile Mogalakwena ka feta
Makoto ele dithetsethetse
Ba re na otwa naa kae morwa Patlana a tshipi morodi
E le morodi wa tshipi ya
Ngwana Moabelo a Thaba
E chou chou ya motata enwe shang
Molamo mogata Mokgadi
Kone Komane Video Song Download
Download Zip 🔥 https://byltly.com/2yGcnf 🔥
Go boletse sebora a le lapeng a kiba kiba
Lekgoro ta barutwa are ge we wena ngwako
A chachane e twa o bone koa mauba kaleng
Motlabo a Makgading o yetla, ke mohla a tlilo
Go rewa leina ke Selepe sa dinaka
Mogata Morite Selepe sa dinaka
Mogata Mosima a Raphatudi
Selepe sa hlako selle basadi ga Monoka
Sa thabela dikgalabje
Lamolelang Tlou thaka diyalwa
2. Kgoi eta Macilo Selalame
Sediba e fatete ke Mohibudi a Diala
Dipheko o beela ke Morulane a Kgomo
Kgomo etwa ga Railo ele e thupya
E tso bopa ke Kgadime Makgwatha
Lekwa o bopile molomo kapari a Moraka a Maphepa
A matumpula a bokone
Aba a tea le mataba a bopa
3. Sethibela dumela morwa Matlala
kgoi o thibelete batho mantlong
Koa Moleti a Mapoo a Mothira a maphela
Ditlaela banna ba Mokgoba a Moloto
Lerota le boela koa mantlong
Mahwibidu matla le madi ga a tsejwe
Legata le bana malaonng
5. E yang gageno ba Ramagogodi
Kwa Tlhale le ya nyakwa
Leya bitwa ke ba Ralefafana
Ke mongwe wa bo mmasole sekwala
Sekwala sa gotse mmalegolela
Sekwala sa gotse kwati ya marumo.
7. Makobe o belegwe pula e duma ebile e sasa
Thlanhlagane e hlapile mahlong ebile ke pududu
Maotong ke lekgalaka
Morwa tlapa le boreledi Makobe
Mokgoba o le namete robega
Tloporo le enamela a robega
Matlala o le nametse fologa
8. Lena ba kwa fase ba kwa Lekhureng
Ke tlatloga ke le isa Thankaneng
Tloga le bofiwa ke Mohwibidu
Boseng le nna ga le ntemoge
Ke Lekgowa la ditibalibi Makobe kgaetedi a Seemole
Ke tlhwele ke kwele o bota Selake ditaba
Are o bote ba Maune ba itumele
Bommago masenya a ga Ledwaba
Ke kgale ke setla tsela ke lapile
Ke kgale ke setla ngwana nkobole
Mokgonya o tlhalela dikobong
9. Thethe ya aka la Bokone
Naa! Wena o gata o tlwele eng?
Nna ke tlwele le ngwangwaingwai
Ke tlwele dinala ta mabury go fata
Bana ba Rantobeng ka dinkwe Makobe
Diphukubje ditla loba Batseta
Batseta ba mapetla a monotwane
Nkukununu a maho a magolo
Morwa Mmamakwa sekgwa sa mongana
Kapeng a boselake sa mangana
Kole mmamata a bo Setabi
O teya dikgomo a tlogela batho
Batho ba ala ba omana le thiu
10. Ramathuntha batho ba ile masemong
Ramabolaya batoh ba sa bolawe
Le ba ba tala saka ba thwara
Bo Selepe ikibane a mereleba
Ge bare seripa gaba mo aketse
Ba bone ge a ripa motho seetse
Tipa mmogo wa tlou Sebobola
Ke Manchabo a sewete sa maisollo a bokone
Ke motho mosita a bolaya ke kgoshi a ikepela mohlakeng
Ke makgomare a mosima kgolonthwane a melapo
Sepetsa dira le melapo
Mphago wa dira ke meetse
Ba Tukisi abo Nkota
Ba mmaina a kgosi ga a Fele
A mange retla tsoga re a rata bo sele
A mangwe re a retela ntlwaneng
Are Nna ke Tukisi ke phepa ke hlapa mmele
Thepa e tseba ke yene monye Morulane wa kgomo wa Serake
A re Nna ke Sedisi ke disa Ke Sealale
A re Kwena a Sejalane a Molatelo
Na Kwena Sejelane o boile Neng?
Ke ra Wena Sedumisa Maswana
Oreng Wa duma maswana yare okare ga se wena mong Leruo?
Mme o etswa ole Motho abo Rantlatse e mo Khibidu
E tswa le mokgonyana wa Mosate
Baifadi wee
Kgotsong Bakone, i managed to get a copy ya sereto sa Bakone. I am still open for corrections or amendments as one might never know which one is the correct one. I am in a journey, trying to find out more about our roots. should there be someone ka sereto se se farologaneng le se se kwadilweng fa, aa re tlhabe botlhale
Mokone se letse molodi wa kwala o ka re biletswa go otla kgwale e robetse,
Dikgomo ga di kate marega di dusa gobane di ka re folotsa,
Bakone nkabe ba ipha sekgwari, mokokolome wa Motau badimo ba setumong gona ngwana ke stwanetse,
Sekopa le matswaana.
Banna ba moletsi le masaedi, lereng le rema morula o entswe? Le re dinonyana di tla kotama kae? Ke rile ke go kgalema wena mokopane wa ngangabala.
Naa ditshosane tse khwibidu o diisa kae?
Gosasa di tlo go tetemetsa.
Mokone lefsega la botse, o re o tshaba o gadime, wa se gadime o tla ya molete mohlaela thupa.
Ke sefahlego o makgwakgwa, monna ka mahlong o a siisa.
Sefahlego sa monna se mela tshehlo, thepe, mmonyane le lerotho.
A tsena ka gare wena morwa Lejakane o a opela,
o reng o re go rapela naga ya omelela?
Na a wena osa jeng patse, o otisiwa ke eng?
Mathaka re goletsa mollo o teng.
Eyang le letshe Moloto mohlaloga le mmotse le re Mokone bogosi o bo tswaletswe.
Ke kgopela ge le ka kgona kapa ge le ka itse sereto sa kwa Magoro sona ke sa Kolobe. Gape kwa gae ga ba sa phela ka mo lefaseng le ke bolela ka kwa Magoro kwa bo papa, ke bona ba be ba tseba sereto se napile ba sepetse ba sa re ruta.
Taba te ke di badileng fa ke di bethela matsogo Bakone. Nna e na ke homola bjalo ka leswika ge ete go ithlatholla. Te di tlantweng fa ke kwa e le difepa mogopolo, gomme e ka re ka no swara gona ka mokgwa o.
Taba e mphatlago ke ye ya Matlala thaba. Ke tlaba ke go ba gona ga Matlala a thaba gabedi, gaMatlala lebowa la Polokwane le gaMatlala ka mono Phokoane. Ge ke theeledite sereto sa Bakone go ya ka Mankidi, ke kwa a swere Matlala wa Polokwane. Sekgothe Mokgoatsana ( ) ke kwa a swere ta Phokoane. Ke kgopela phahlollo ya gore ba arogane bjang?
can you please post sereto sa Matsiane,Marangrang ke mozwzwi.You can get more information from ba ga Matench at Tafelkop,not far from Eugen garage and we use to meet annual at Dullstrom 30 km from Lydeburg
Nkadimeng ke mmina tau leyana ke lepono
Thobela ditlhantlhagane banna ba go tikithela ke mokone ke mokgobela wa bo tshiletsi motho wabo hlalifi.Ke kgopela gore yoo a nago letsebo ya gore naa matlala e tswa kae?Bakone gare se ke ra lweswa ke polelo ka gore molomo o tshela noka e tletse ke ra gore letwa kae le ya kae?Ke mang go a kileng a namela thaba ya Ga-matlala o nali dilo tsa hlago tseo dinyakago banna bjalo ka lena bakone.E rile ka mohlang wa ntwa matlala o thusitse batho babantshi bjale ka bo malebogo ka fao ba mofa thaba ya Ga-matlala.
Nna ke mokone o a dulang nageng ya batau kua ga nchabeleng, ke be ke kgopela feedback ka sereto se sa bakone, ka gore rega ge re reta gona le mo re rerego: Mokone ga a robege o a tenega. Ke be ke kgopela le nthuse gona moo.
Ke nna wa ga Komana go twa Ga-Maja Mmmotong wa Bogobe. Ke be ke kgopela sereto sa geo sa ga Komana ge le na le sona. La tseba re sekwa kua le kua ka dikgao. Botse rena re bakone ba go twa Ga Sekhukhune, re tloga re phatlalete ka ge bonthi bja rena bo le Moletse, bonnyane re mo Ga Maja. Re ditlogolo tsa Koko Pilosa, wa Marata a eja mmage Jan wa leselaga. BoRakgolo ke boMammodu Makwase le bo Theledi.
Mokone,Re leboga go menagane ka seo o se dirilego. This is the first time i find such valuable contribution by Son of Africa in Pedi Language. can you please give info on how one can share some work similar to yours on the internet.
Taba tje tja rena bakone dintiya hlaa ebile kea memyela. Eupja e kgaka gee fihla mo tabeng yabo Matlala. Yena yena ke ofe? Ekaba ke o wa lefakong ga kgalauane Phokoane goba ke wa Polokwane? Bakgalabjwe tlang natso regakolleng rena thaka e tshese
MANGWAKO BLANDINA
AGEE BABINA THLANTHLAGANE AGEE. BAKONE BA NTSHI DIKGOLO. NNA KE MOKONE MMINA THLANTHLAGANE.KE NGWANA BOSHIELO BJA TLALA LE MARUMO, ARUNGWANA LA KGARANTSHWANE MAILA GO KGONGWA.BATHO BA BO LEOBAOBA LA MOKOPA SEOLO SA MOTLOBOLOKO SEOLO SEWELA DIBATA GE ELE TSA BO KGANO RE TSEA KA MOSELA. KE TSHABA BADITI BAKONE BABINA THLANTHLAGANE BA ILA KGAKA SENWA MORO.
I saw your invite to A re tsebaneng Bakone that will be held tomorrow (05/11/11) at the Fountains. Can you pls confirm if it is still on? My email address is mankidi.mokone@dac.gov.za. Your urgent response will be greatly appreciated as we are very interested and looking forward to attend. Mankidi
Bakone re a leboga. ke lekile go nyaka my roots byale ka setlogolo sa Bakone. i read a book titled kgokong entsho which I cannot trace which had some history about us. i cannot get hold of it. if there is anyone who know where I can get a copy of it please help.
ke batho bago dula mmotong wa magomela, mmto wa go mela dihlodire maalaba a ga maloka, maloka-a-mohwela sa gagwe, ba re ba rile ge ba tshela noka ba kotama fase ka matolo, ba hlapa diatla metse a ala a nkga setebele, re ba mmasefo le motwa khulwana matebele
Re ba mmaseboko, seo se sa bokwego baneng.
Ga se bokwe ke bana, se bokwa ke batho ba bagolo feela!
Ga se bokwe kgakala, se bokwa ka ntlong, Se bokwa ka ntlong ngwana a belegwa, seboko sa bokwa ka ntle se a iia. 152ee80cbc
download game kota bayi panda mod apk
om hrom jum sah shivyog download