Mi smo njegovo spominjanje objavili na naši spletni strani leta 2021, ob podelitvi priznanja ZB NOB Slovenije za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot NOB. Priznanje sta takrat dobila tudi Branko Žiger in Franc Sever Franta. V času kovida smo zaradi zakonskih omejitev priznanja podelili interno, v okviru Krajevne organizacije. Ponovno objavljam zapis pogovora, ki ga je zabeležila Jelka Rogelj.

ALBIN PIBERNIK

Albin je bil rojen na Jesenicah, nato se je šolal v Koroški Beli in kasneje v Zemunu, kamor se je preselila njegova družina.

Oče Albin in mati Julka sta bila še pred vojno komunista, mati se je s Titom poznala že iz Moskve. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil oče preganjan in večkrat aretiran. Ko so Nemci družino izselili v Srbijo, kjer jih je zatekla okupacija, je takoj začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem in tako sta starša v Srbiji vstopila v partizane.

Oče se je tam povezal z Edvardom Kardeljem in Ivanom Mačkom, sodeloval pri ustanavljanju slovenske partizanske čete v Srbiji ter postal njen komandant, partijsko delo je prevzela njegova žena Julka.

V novembru leta 1941 so začeli Nemci organizirati ofenzivo in partizanske čete so se zaradi pritiska sovražnika sredi decembra istega leta umaknile čez Zlatibor proti vasi Rudo, kjer je bila 22. decembra ustanovljena 1. proletarska brigada, ki jo je vodil Koča Popović. V njej so bili tudi vsi trije Piberniki. In ko so Nemci v Romaniji obkolili brigado, je komandant Popović odločil, da je edini mogoč umik mimo Sarajeva čez planino Igman proti Foči.

Pritisk okupatorja je bil vse močnejši, zato je brigada nadaljevala pot proti Igmanu. Malega Albina sta starša še ne enajstletnega vzela s seboj, saj se nikakor nista hotela ločiti od njega. Tito je mami omenil, da ne bo mogla z otrokom na pot, vendar mu je odgovorila »Mali ide bolje nego odrasli.«. In zadeva je bila zanjo zaključena. »Bil sem jima bolj v napoto.«, pripoveduje danes Albin.

Ko so prišli pod Romanijo na Sokolac, je že bil sneg, nakazovala se je huda zima, bril je strašen veter, slišalo se je tuljenje volkov. Na zbornem mestu brigade iznad Vogošča so se pripravili na pohod. Zbralo se je pet bataljonov in padla je komanda za odhod. Marsikateri borci so bili zelo slabo oblečeni, v letnih oblačilih, v opankah. Bila je polna luna, jasno nebo, snega do kolen, veter, minus 30 stopinj, drevesa so pokala od mraza, Nemci pa povsod. Pri Rajlovcu so naleteli na kanal z vodo, ki so ga morali prečkati. Njega so vrgli čez kanal, mama pa je kot še nekaj borcev, padla v vodo in si zmočila noge. Na Brezovači, skoraj na vrhu Igmana je bila koča, v kateri je gorel ogenj. Koča Popović je streljal v zrak ker prezeblim borcem ni dovolil k ognju, saj se je še predobro zavedal posledic. Vendar so nekateri vseeno šli, tudi njegov mami niso mogli preprečiti, da ne bi šla noter. Mnogi borci so na pohodu utrpeli strašne posledice zaradi ozeblin, med njimi tudi Albinova mama.

Ranjence so nato z vlakom prepeljali do Foče, ki je bila tedaj že osvobojena. Mali Albin je vsak dan hodil k mami v bolnico, obiskal jo je tudi Tito, ki se je v Foči nahajal z vrhovnim štabom. Žal je bila iz dneva v dan bolj slabotna, tako da je za posledicami ozeblin 14. februarja 1942 tudi umrla. Na pogrebu mu je Tito rekel: «Nemoj da plačeš, proleteri ne plaču nikad.«, se še spominja. In še: »Sad češ ti kod mene da spavaš.«.Takratni Albinovi spomini so tesno povezani s Titom, tedaj je tudi izvedel da je to »Stari« in prav on je po mamini smrti skrbel zanj, saj je več mesecev ostal z njim v Foči kot njegov varovanec. Pove, da ga je Tito prvi oblekel v uniformo, mu priskrbel opasač z bereto, dobil je tudi konja in tako prejahal celo 3. ofenzivo.

Njegov oče je nato v drugi polovici avgusta 1942 dobil nalogo, da se skupaj s slovenskimi borci vrne v Slovenijo, kjer se je pridružil Tomšičevi brigadi in tako je z njim odšel tudi njegov sin. Vendar tudi oče ni dočakal konca vojne in osvoboditve, saj je še istega leta v nepojasnjenih okoliščinah izgubil tudi njega. Padel je v borbi z italijanskimi fašisti v Ravnah na Blokah pri Ljubljani. Žal njegovega groba ni našel nikoli.

Albina so nato po ukazu Matije Mačka poslali na Rudnik h kmetu Dimic Alojzu, ki je imel tri sinove v partizanih, kjer je ostal do poletja 1943. Od tam pa kasneje k eni, nato k drugi teti, Angeli Vovk v Ljubljano, kjer je tudi dočakal osvoboditev.

Po vojni je nadaljeval šolanje, na predlog Aleksandra Rankovića so ga poslali v Beograd in od tam v Pančevo v vojaško letalsko šolo, kjer je ostal zaposlen štirinajst let, do leta 1962. Želel je oditi med civilne pilote in pot do tja ni bila enostavna. Pisal je prošnje tako komandantu eskadrilje, komandantu polka, komandantu korpusa… neuspešno, končalo se je z upravnim sporom, v katerem je zmagal. Sam se sicer po vojni ni več srečal s Titom, je pa dopis za izstop iz aktivne vojske »Molba se uvažava.« na koncu podpisal sam vrhovni komandant J. B. Tito.

Nato se je zaposlil v Adriji in kot kapetan, inštruktor in šef letalcev desetletja služboval kot eden najvidnejših pilotov civilnega letalstva vse do upokojitve.

Albin je v letih ki so sledili velikokrat preletel kraje, ki jih je prehodil z borci v tisti grozoviti noči, nikoli pa se ni na pot podal peš. Večkrat je tudi kraje, kjer so se z borci ustavljali ali bodisi prespali obiskal z ženo, posebej še Fočo. Tudi kasneje se je s prijatelji in člani ZZB za vrednote NOB udeležil spominske slovesnosti v spomin na legendarni Igmanski marš, ki vsako leto konec januarja poteka v BiH in se je udeležuje vedno več obiskovalcev.

Albin danes pravi, da živi penzionersko, rad se druži tako z upokojenimi piloti, ki so njegova zvesta družba in kofetka z ostalimi prijatelji, med katerimi so tudi člani naše krajevne organizacije, kateri pripada tudi sam.

(zapisala J. Rogelj)

Bine se je rad udeleževal tovariških srečanj z borci in tovariši ob vsaki priložnosti. O Igmanskem maršu je pogosto pripovedoval, čeprav so bili spomini gotovo boleči, pa hkrati pa tudi ohrabrujoči. Tam je izgubil mamo, v varstvo pa ga je vzel vrhovni komandant Tito. Septembra 2021 smo se srečali v Petanjcih, v Vrtu spominov in tovarištva. Tam je Bine posadil spominski beli javor. Nekaj slik s srečanja:

Poročilo o partizanskih spomenikih 

(in še mnogo več. Obvešča Miran Hladnik, februar 2026)

7. februarja 2026 imamo v zbirki partizanskih spomenikov na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si 9572 obeležij, dobrih sto več kot prejšnji mesec. Da, po zaslugi družinskih nagrobnikov, ki jih neumorno vpisuje Miloš Kermavnar po predlogah Zdenke Primožič.

Več na strani Obveščamo vas 

IZJAVA ZA JAVNOST

Javno poveličevanje nacizma je kaznivo in nesprejemljivo

Ljubljana, 7. 2. 2026 – V ZZB NOB Slovenije najostreje obsojamo neonacistični shod v Kopru, na katerem so posamezniki z javnim razkazovanjem nacističnih simbolov in nacističnega pozdrava odkrito poveličevali ideologijo, odgovorno za množične zločine, okupacijo slovenskega ozemlja ter neizmerno trpljenje prebivalstva med drugo svetovno vojno.

Takšna dejanja niso mnenje in niso svoboda izražanja. Gre za protipravno ravnanje, ki je v Republiki Sloveniji prepovedano. Kazenski zakonik Republike Slovenije jasno določa, da je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, vključno z razkazovanjem simbolov nacizma in fašizma, kaznivo dejanje. Nacistična simbolika in pozdravi po svoji naravi pomenijo poveličevanje nasilne in zločinske ideologije ter kot taki ne morejo uživati pravne zaščite.

Javno razkazovanje teh simbolov je neposredna žalitev spomina na padle borce narodnoosvobodilnega boja, na talce, internirance, izgnance in vse žrtve okupatorjev. Hkrati predstavlja nevarno relativizacijo zgodovine in poskus normalizacije ideologije, ki je v temeljnem nasprotju z ustavno ureditvijo Republike Slovenije.

V ZZB NOB Slovenije opozarjamo, da antifašizem ni ideološka izbira, temveč civilizacijski in ustavni temelj slovenske državnosti. Od pristojnih organov zato zahtevamo dosledno uveljavitev zakonodaje, jasno ugotovitev odgovornosti organizatorjev in udeležencev ter ničelno toleranco do poveličevanja nacizma in fašizma v javnem prostoru.

Zgodovina nas uči, da se fašizem ne ustavi sam. Ustavljen je bil z odporom, pogumom in žrtvami. Dolžnost današnje družbe pa je, da ga prepozna in zatre že ob prvih znakih.

Nikoli več fašizma. Nikoli več nacizma. Nikjer in nikoli.

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije

Sporočilo za javnost – vandalsko uničenje kipa Josipa Broza Tita v Velenju

Ljubljana, 6. 12. 2025 – V ZZB za vrednote NOB Slovenije najostreje obsojamo vandalsko uničenje kipa Josipa Broza Tita v Velenju. 

Gre za zavržno dejanje, usmerjeno proti zgodovinskemu spominu, kulturni dediščini in temeljnim vrednotam, na katerih temelji slovenska država.

Takšno dejanje ni izraz mnenja ali kritike, temveč zlonamerni napad na zgodovinski spomin naroda. Vandalizem nad spomeniki, ki predstavljajo našo zgodovino, je dejanje primitivizma, politične nestrpnosti in namernega rušenja družbene povezanosti.

Poudarjamo, da se o zgodovini ne razpravlja s kladivi, žagami ali nasiljem, temveč z znanjem, dialogom in spoštovanjem dejstev.

Tisti, ki se zatekajo k uničevanju spomenikov, kažejo le lastno nemoč, ne pa moč svojih argumentov.

V ZZB bomo vedno branili spomin na narodnoosvobodilni boj, upor proti fašizmu in nacizmu ter vrednote, ki so omogočile obstoj slovenske države.

Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije

Slovenija in Suha krajina z Žužemberkom med NOB 1941 - 1945

Na dan 1. januarja 1941 je imela Slovenija 1.451.673 prebivalk in prebivalcev (vir: Statistični urad RS). Avgusta leta 1941 je bilo v Sloveniji v partizanih od 700 do 800 borcev, ob koncu leta 1941 naj bi jih bilo 2000, septembra 1943, neposredno pred kapitulacijo Italije, pa 5500. Število partizanov se je do poletja 1944 povečalo na 30.000. Pozimi 1944/45 je število slovenskih partizanov doseglo vrhunec z 38.000 pripadniki. Slovensko domobranstvo pod poveljstvom nemških okupatorjev je imelo kot del nemških SS-enot na vrhuncu okoli 17.000 pripadnikov. Na tleh današnje Slovenije so se v slovenskih partizanskih enotah borili tudi pripadniki iz več kot dvajsetih držav Evrope in ostalih delov sveta.

To je le delček iz zanimive zgibanke OO ZB NOB Žužemberk iz leta 2024. V njej je veliko podatkov in informacij, ki so sicer splošno znane, tu pa so navedene zanimive in pomembne  podrobnosti.  Na strani Takole imamo je prepis zgibanke. Več na povezavi Zgibanka NOB 41 - 45.

Ljubljana, 7. 7. 2025

Številka: 06-21/25

Izjava za javnost: Nova himna avstrijske Štajerske vzbuja skrbi zaradi zgodovinskega revizionizma

Na avstrijskem Štajerskem je deželni parlament na pobudo desničarskih strank za uradno himno razglasil Dachsteinsko pesem. Besedilo te pesmi, ki je nastalo še v času Avstro-Ogrske monarhije, opeva ozemlje Štajerske vse do Drave in Save ter ga označuje za »mojo drago domovino«. Deželna vlada je ob tem pojasnila, da gre za "simbolni pomen" in da pesem izraža "skupno zgodovinsko dediščino".

Vendar nas zgodovina nacionalizma – in še posebej nacizma – uči, kako pogosto so bila tovrstna sklicevanja na »zgodovinske pravice« ali »zgodovinske dežele« uporabljena kot izgovor za širitev vpliva, vojaško agresijo in spodkopavanje suverenosti drugih narodov. Podobno so se pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji na »zgodovinske pravice« sklicevali srbski nacionalisti, medtem ko so nacisti takšne ideje izrabili za upravičevanje svojih osvajalskih pohodov.

V teh primerih je bila zgodovina pogosto prirejena, interpretirana po meri trenutnih političnih ambicij in uporabljena kot orodje za doseganje nacionalističnih, imperialističnih ali celo rasističnih ciljev.

Zato je odločitev štajerske deželne vlade nesprejemljiva. Namesto da bi gradila na sodelovanju, spoštovanju in evropskem duhu povezovanja, obuja ideje, ki so zgodovinsko pripeljale do delitev, sovraštva in nasilja. To je še posebej problematično v času, ko po Evropi ponovno narašča uporaba nacionalistične retorike, ki spodbuja delitve in neti sovraštvo med narodi.

Evropska unija temelji na miru, sodelovanju in spoštovanju med državami in narodi. Vsako dejanje, ki ogroža te vrednote, je treba jasno obsoditi in mu odločno nasprotovati. Zato pričakujemo, da bo slovenska vlada ukrepala – tudi na mednarodni ravni – ter opozorila na nevarnost tovrstnih simbolnih dejanj, ki lahko vodijo v nevarne zgodovinske vzorce, ki bi jih morali pustiti za seboj.

Marijan Križman,

predsednik ZZB NOB Slovenije

Spominska proslava na Orlah 2025

Malkovec 2025

Proslava v počastitev Dneva upora proti okupatorju

Zbor članov KO ZB za vrednote NOB Zadobrova-Sneberje 2025

Ogled obrata Notol2 v podjetju Krka Novo mesto in polaganje venca v spomin padlim in umrlim v vojni proti okupatorju

80 let od osvoboditve

V letu 2025 mineva 80 let od konca II. svetovne vojne in od osvoboditve naše domovine. V okviru proslav ob tej obletnici bomo še posebej obeležili obletnice pomembne za Ljubljano in kraje, ki jih pokriva Združenje borcev za vrednote NOB Ljubljana-Moste Polje in tudi naša KO. V programu dela Združenja in Krajevnih organizacij so načrtovane naslednje prireditve oz. spominske slovesnosti:     

- Spominske svečanosti ob 80. obletnici dneva zmage nad fašizmom:

- na Sv Urhu, 9. maj 2025; KD Španski borci. 9. maj 2025, 

- pri spomenik v Bizoviku. 9. maj 2025,

- pred spomenikom 24. padlim , Ulica V. Pregarc, 9.maj 2025,

- pred spomenikom v Novih Jaršah.

- Spominska svečanost ob dnevu upora:

- Brunarica Bizovik, 27. april 2025,

- ob spomeniku padlim v Ulici J. Husa. 27. april 2025,

- ob spomeniku 5 pušk v Zadvoru, 27. april 2025,

- ob spomeniku padlih v Zalogu, 27. april 2025.                                                                                                          

 - Spominska svečanost počastitev padlih v Mrzli dolini: ob spomeniku v Mrzli dolini, 1. april 2025.

- Obeležitev 83. obletnice bojev  II. grupe odredov na Jančah pri PD Janče, 26. maj 2025.

- Obeležitev 83. obletnice bojev na Pugledu. Spominsko območje Pugled. 23. marec 2025.

- Obeležitev 84. letnice ustanovitve Molniške čete - prve partizanske čete, Brunarica Zadvor, 13. julij 2025.

Ob visokih obletnicah se bomo spomnili bork in borcev bitke na Jančah in Pugledu, pa tudi vseh partizanov, aktivistov OF, taboriščnikov, izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja ter civilnega prebivalstva, ki so za svobodo dali svoja življenja. 

Po najboljših močeh, s čim večjo udeležbo naših članov, bomo sodelovali še na drugih prireditvah, ki jih bodo organizirala Združenja za vrednote NOB po vsej Sloveniji.

Objavljeno v Dnevniku 21. 11. 2024

Ogorčenje zaradi skrunitve partizanskega spomenika

V Kozlerjevi gošči na obrobju Ljubljane je neznanec pred partizanskim spomenikom odložil kup smeti in s tem onečastil spomin na partizanski boj, so nas ogorčeni obvestili z Zveze združenj borcev.

Članek v časopisu je avtorsko delo, zato ga ne moremo objaviti. Lahko si ga preberete na povezavi: Skrunitev spomenika

Izjava za javnost: Dva obraza 10. februarja – Premogovniški »šoht« v Bazovici

6. 2. 2024 

Predsedstvo Zveze je na današnji seji, ki je potekala v Kopru, sprejelo izjavo za javnost, ki se nanaša na zgodovinsko resnico žrtev fojb.

10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba med zavezniškimi silami in Italijo in velja za enega najpomembnejših datumov v sodobni zgodovini Slovencev. Določala je tudi spremembo italijanske vzhodne meje, določene z rapalsko pogodbo novembra 1920, tako da so Jugoslavija in v njenem okviru Slovenija ter Hrvaška priključili velik del zahtevanega ozemlja. Na to odločitev zaveznikov je pomembno vplival prispevek slovenskih partizanov k zavezniški zmagi, z njo so bila v precejšnji meri uresničena pričakovanja Primorskih Slovencev, ki so bili izpostavljeni fašističnemu kulturnemu genocidu.

Celotno besedilo je na strani in povezavi Obveščamo vas

 Po poplavah - kam po pomoč in kako pomagati

Za vse, ki potrebujete pomoč po poplavah in za vse, ki bi radi pomagali, sem na spletu poiskal nekaj informacij. Veliko jih je, posredujem vam nekaj izvlečkov, še več podatkov je na povezavah, ki so pripete k informacijam. Objavljene informacije se lahko spreminjajo ali niso posodobljene oz, pravilne, pa vendar upam, da bodo koristne. Večina nasvetov in podatkov, kaj storiti, če so vam poplave prizadele materialno škodo in vas tudi drugače prizadele, je zbranih na spletnih straneh vlade Republike Slovenije (GOV Si) in Mestne občine Ljubljana (MOL).

Nekaj napotkov je tudi za vse, ki bi radi pomagali.

Vsi nasveti na strani Obveščamo vas 

 Sledi časa: Prihod in poslanstvo zavezniških vojaških misij leta 1943 (radijska oddaja na Radio Prvi)

Na začetku letošnjega poletja je minilo 80 let od prihoda prvih zavezniških vojaških misij k enotam narodnoosvobodilne vojske. Kaj so zahodni zaveznik o razmerah v tedaj razkosani Jugoslaviji že vedeli in zakaj so se odločili za pomoč v orožju in opremi, ne pa tudi za izkrcanje na Jadranski obali ? Odgovor na to in več drugih vprašanj osem desetletij pozneje prinaša oddaja Sledi časa. Pripravil jo je Stane Kocutar. Oddajo lahko poslušate na povezavi spodaj (spletni strani oddaje na RTV Slovenija, Radio Prvi).

Oddajo lahko poslušate na povezavi Poslušajte oddajo

Na Franto so se spomnili tudi na RTV Slovenija, na prvem radijskem programu, v oddaji Na današnji dan. Lahko jo poslušate na povezavi https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174944286 (od minute4:55 dalje). pred kratkim so na 2. programu televizije predvajali film Preboj.

Intervju dr. Martina Premka za Mladino: »Delitve med tistimi, ki podpirajo partizane, in onimi, ki jih ne, koristijo politiki, ki rada govori o preteklosti, malo manj pa o prihodnosti«

Zaključna proslava ob Kajuhovem letu

V sredo, 12. 10. 2022 je bila v Ljubljani prireditev ob zaključku Kajuhovega leta, v katerem je Zveza borcev po vsej Sloveniji ob 100. obletnici rojstva počastila spomin na slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Tudi na območju Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana ni minila nobena spominska prireditev brez Kajuhovih pesmi.

Več na strani Obveščamo vas

V spomin komandantu Franti navajam nekaj citatov iz njegove knjige "Past na Menini planini"

61. srečanje 

taboriščnic, političnih zapornic, izgnank in ukradenih otrok

Portorož 2022

V nedeljo, 4. 9. 2022 je v Portorožu potekalo tradicionalno srečanje bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacističnih taborišč in zaporov, izgnancev ter ukradenih otrok. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Proslava na Viču

Mestna organizacija ZZB za vrednote NOB Ljubljana je 21. julija 2022 organizirala proslavo ob 80. obletnici ustanovitve Dolomitskega odreda in požiga vasi Brdo in Vrhovcev. Na povabilo predsednice tovarišice Žibert Julijane se je proslave udeležila tudi delegacija naše KO.

Ljubljana, 14. 4. 2022

Izjava za javnost

Kajuh ni pomemben za kulturno ministrstvo

Kajuhovo leto je projekt, ki po mnenju strokovne komisije Ministrstva za kulturo ne dosega »visoko kakovost in komunikativnost, še v manjši meri pa aktualnost in izvirnost. /…/ Projekt je manj pomemben za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. /…/ Projekt je nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov…« Ne, to ni prvoaprilska šala, odločba ministrstva je namreč datirana na ta datum, to je le nekaj strokovnih ugotovitev iz odločbe komisije kulturnega ministrstva, pod katero se je podpisal minister dr. Vasko Simoniti, s katero je ta zavrnila sofinanciranje Kajuhovega leta, kot projekta s katerim se je borčevsko glasilo Svobodna beseda prijavilo na razpis za medije.

Strokovna komisija, ki sicer poimensko ni znana, je prijavo analizirala vse od 25. novembra lani, ko je Svobodna beseda oddala prijavo na razpis za medije. Kulturni minister je z odločbo mirno odrekel sofinanciranje mesečnika Svobodna beseda, ki izhaja v nakladi petnajst tisoč izvodov in je edino glasilo, ki javnosti predstavlja zgodovinsko tematiko partizanstva, NOB, akterjev tega obdobja ter zgodovinsko pomembnih pridobitev med NOB za slovenski narod. A bolj kot nefinanciranje bode v oči žaljiva ocena strokovne komisije, pod katero se je podpisal minister Simoniti, z ocenami o nekompetentnosti piscev glasila, o neuravnoteženosti poročanja o političnih stališčih. Ravno slednje je res smešno, saj Svobodna beseda pač ni politično glasilo, temveč glasilo nevladne organizacije in nikakor ne predstavlja političnega delovanja organizacije. Vsaj to bi strokovna komisija v rubriki prijavnice, v kateri je opis glasila Svobodna beseda, lahko prebrala oz. razumela.

A, če je že odločanje strokovne komisije vedno subjektivno, čeravno bi naj bilo strokovno, ob tem pa je neznano kdo sploh so člani strokovne komisije ter kakšne reference za odločanje imajo oni, pa je odločitev kulturnega ministra Simonitija, da Kajuh pač ne predstavlja aktualnosti in izvirnosti ter nepomembnost Kajuhovega leta, več kot žaljivo do dediščine in identitete slovenstva, zlasti pa zgodovinsko pomembnih pridobitev Slovencev med NOB, pri čemer je prav razvoj kulture poudarjal, da narodnoosvobodilni boj, katerega je vodila OF, ni bil samo vojaško in politično gibanje, temveč predvsem narodno gibanje s srcem in dušo za slovenstvo, kar se je odražalo tudi v veličini podarjanja slovenske kulture, tako v liriki, zapeti partizanski pesmi, gledališču, zborovskem petju, v izdajanju partizanskega tiska in mnogih drugih naprednih aktivnostih pripadnikov Osvobodilne fronte.

Žal je Kajuh za kulturno ministrstvo preveč nekulturen, da bi mu vsaj ob 100. obletnici rojstva to podalo priznanje ali ga vsaj nekje omenilo, če že ne premore tolikšne politične kulture, da bi se Kajuha spomnili na primeren, kulturen način.

A ne skrbite, Svobodna beseda bo preživela tudi takšne nekulturne udarce kulturnega ministra in bo o Kajuhovem letu, katerega je kot edina organizacija v Sloveniji proglasila zgolj Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pripravila spoštljiv poklon do enega največjih partizanskih pesnikov, katerega prispevek je, ne glede na vsa (ne)strokovna mnenja kulturnega ministrstva, neminljiv in neprecenljiv.

»Zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!« (Kajuh, Slovenska pesem)

Marijan Križman

predsednik

Klic k razmisleku pred parlamentarnimi volitvami 2022

24. 3. 2022 |

ZA SVOBODO, ZA PRIHODNOST

Ko se volivke in volivci, članice in člani ZZB, odločamo, kateri stranki ali državljanski pobudi bomo dali svoj glas, premislimo, kdo spoštuje uporniško zgodovino Slovenije in dejanja Slovenk in Slovencev, ki so v času okupacije z zmagovitim bojem postavljali temelje naši državi, in komu so blizu vrednote narodnoosvobodilnega boja, ki so hkrati tudi vrednote Evropske unije, Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Prav tako poglejmo, katere stranke utemeljujejo svoje delovanje na vrednotah protifašizma ter zavračajo laži, podtikanja in druge poskuse diskreditiranja narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte.

PRESODIMO

• Kdo goji tovarištvo in komu so dostojanstvo človeka, človekove pravice in svoboščine, medsebojno zaupanje in solidarnost temeljne vrednote osebnega življenja in družbenega delovanja.

• Katere stranke negujejo vladavino prava in demokracijo ter katere človekove pravice razumejo kot temeljne vrednote, na katerih je utemeljena naša država.

• Kdo neguje spoštljiv javni govor in je proti žaljivemu in sovražnemu govoru.

• Kdo se dejavno zavzema za krepitev medgeneracijskega sodelovanja, za ustvarjalno prepletanje življenjskih in delovnih izkušenj starejših in mlajših, mladostne zagnanosti in preudarnosti vseh »mladih po srcu«, za novo fronto vseh, ki jim je Republika Slovenija skupna domovina, njen obstanek in razvoj pa skupni cilj.

• Katere stranke brezpogojno zagotavljajo enakopraven položaj in vlogo žensk na vseh področjih kot eno temeljnih vrednot in človekovih pravic.

• Kdo podpira mlade v njihovem boju za svobodo, za kruh, za boljšo prihodnost, kakor so prepevali že partizani.

• Kdo se zavzema za dejavno varovanje narave in odpravljanje vzrokov za vse bolj skrb vzbujajoče podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ter dejanski sonaravni razvoj.

• Kdo razume, da smo v digitalni dobi potisnjeni v osamo, v kateri ni dovolj prostora za tovarištvo in medsebojno oporo, veliko pa je prostora za zmerjanje in širjenje sovraštva po družbenih medijih.

• Katere stranke nameravajo odgovorno skrbeti za javno zdravstvo in šolstvo.

• Katere stranke bodo varovale slovensko premoženje, skrbele za dostojno plačilo dela in za ljudi v stiski.

• Katere stranke bi bolje povezovale ljudi za solidarnost z Ukrajino in begunci ter za vzdržne posledice po tej vojni.

PRIČAKOVANJA

Volitve so priložnost, da z njimi dosežemo najširše soglasje o tem, kako želimo živeti v svoji skupni državi in kako bomo bolje uveljavili demokratično ustavno načelo, da morajo stranke in izvoljeni predstavniki ljudstva služiti državi, ta pa svojim državljanom. Na tem je utemeljeno naše pričakovanje, da bo rezultat volitev trden in jasen dogovor, ki bo:

• onstran ozkih strankarskih, partikularnih ali celo le osebnih interesov in koristi;

• sledil politiki sodelovanja in verodostojnosti v dosedanjem ravnanju z dosežki naše družbe in države v minulih 30 letih ter našimi razvojnimi priložnostmi;

• ki bo močna in zavezujoča opora upravljavcem za boljše in samozavestno gospodarjenje s skupnim dobrim, spodbujanje ustvarjalnosti, ničelno toleranco do korupcije, krepitev vloge izobraževanja, kulture in znanosti, za zdravje družbe in človeka ter socialno pravičnost in varnost;

• opora za naš pogum, samozavest in ponos, da o svojih nacionalnih interesih spregovorimo, jih obranimo in uveljavimo v Bruslju in drugih središčih naših mednarodnih povezav ter kljub tveganju dvignemo svoj glas.

Spoštovane in spoštovani!

Na prihajajočih volitvah se bomo odločali za demokratično, svobodno in socialno Slovenijo, za Evropo in svet, ki naj predstavljajo civilizacijo miru, strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.

Zato je pomemben prav vsak glas, tudi vaš!

Dokument je na seji 16. marca 2022 sprejelo Predsedstvo ZZB NOB Slovenije.

Marijan Križman, 

predsednik ZZB NOB Slovenije