Prijavnico za včlanitev v KO Zadobrova-Sneberje lahko prenesete in/ali natisnete z naslednje povezave: PRIJAVNICA oz. v izboru Akti in dokumenti
Obrazec za namenitev dela dohodnine: OBRAZEC oz. Akti in dokumenti
Znesek članarine za 2026 je 12 eur, letna naročnina na Svobodno besedo pa 8 eur. Vzorec položnice in podatki za plačilo so na strani Akti in dokumenti. Pojdi na položnico!
V deželo je prišla pomlad in začelo se je razmišljanje o izletu. Člani Krajevne organizacije smo stopili skupaj in izrazili predloge o letošnjem spomladanskem potepanju. Za pomoč pri pripravi tridnevnega izleta sta nam priskočila naša člana Stanka in Željko iz podjetja Vučko Tours. Sledili so dolgi telefonski pogovori in končno rezervacije. Novica se je hitro razširila med člani in prostora na velikem avtobusu je hitro zmanjkalo.
Več na povezavi Bosna 2026 in na strani O delu KO
Spletni album s fotografijami je na povezavi: Album Bosna 2026
Poslovil se je Albin Pibernik Bine, najmlajši partizan, pilot. Naš član. Odšel je še eden tovarišev in nam zapustil zgodovinski spomin na težke čase, trpljenje, vztrajanje, borbe in zmage. Hvala mu za vse, kar je bil in kar je dal. Mi, skrbniki zgodovinskega spomina, pa moramo njegovo zapuščino ohranjati in prenašati naprej.
Od Bineta so se poslovili vodilni v ZB Slovenije na žalni seji 23. aprila v Ljubljani s poslovilnim govorom predsednika Marijana Križmana.
Ob njegovi smrti so nekrologe objavili številni mediji, tudi spletna stran sarajevskega radia. Najdete jih na spletu. Pišejo o njegovem življenju in Igmanskem maršu. Bil je zadnji udeleženec pohoda, vedno je bil dobrodošel na Igmanu ob obletnicah. Zdaj ostaja na ta pohod le še zgodovinski spomin.
Naj počiva v miru.
Mi smo njegovo spominjanje objavili na naši spletni strani leta 2021, ob podelitvi priznanja ZB NOB Slovenije za ohranjanje pridobitev in negovanje vrednot NOB. Priznanje sta takrat dobila tudi Branko Žiger in Franc Sever Franta. V času kovida smo zaradi zakonskih omejitev priznanja podelili interno, v okviru Krajevne organizacije. Ponovno objavljam zapis pogovora, ki ga je zabeležila Jelka Rogelj.
ALBIN PIBERNIK
Albin je bil rojen na Jesenicah, nato se je šolal v Koroški Beli in kasneje v Zemunu, kamor se je preselila njegova družina.
Oče Albin in mati Julka sta bila še pred vojno komunista, mati se je s Titom poznala že iz Moskve. Zaradi revolucionarnega delovanja je bil oče preganjan in večkrat aretiran. Ko so Nemci družino izselili v Srbijo, kjer jih je zatekla okupacija, je takoj začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem in tako sta starša v Srbiji vstopila v partizane.
Oče se je tam povezal z Edvardom Kardeljem in Ivanom Mačkom, sodeloval pri ustanavljanju slovenske partizanske čete v Srbiji ter postal njen komandant, partijsko delo je prevzela njegova žena Julka.
V novembru leta 1941 so začeli Nemci organizirati ofenzivo in partizanske čete so se zaradi pritiska sovražnika sredi decembra istega leta umaknile čez Zlatibor proti vasi Rudo, kjer je bila 22. decembra ustanovljena 1. proletarska brigada, ki jo je vodil Koča Popović. V njej so bili tudi vsi trije Piberniki. In ko so Nemci v Romaniji obkolili brigado, je komandant Popović odločil, da je edini mogoč umik mimo Sarajeva čez planino Igman proti Foči.
Pritisk okupatorja je bil vse močnejši, zato je brigada nadaljevala pot proti Igmanu. Malega Albina sta starša še ne enajstletnega vzela s seboj, saj se nikakor nista hotela ločiti od njega. Tito je mami omenil, da ne bo mogla z otrokom na pot, vendar mu je odgovorila »Mali ide bolje nego odrasli.«. In zadeva je bila zanjo zaključena. »Bil sem jima bolj v napoto.«, pripoveduje danes Albin.
Ko so prišli pod Romanijo na Sokolac, je že bil sneg, nakazovala se je huda zima, bril je strašen veter, slišalo se je tuljenje volkov. Na zbornem mestu brigade iznad Vogošča so se pripravili na pohod. Zbralo se je pet bataljonov in padla je komanda za odhod. Marsikateri borci so bili zelo slabo oblečeni, v letnih oblačilih, v opankah. Bila je polna luna, jasno nebo, snega do kolen, veter, minus 30 stopinj, drevesa so pokala od mraza, Nemci pa povsod. Pri Rajlovcu so naleteli na kanal z vodo, ki so ga morali prečkati. Njega so vrgli čez kanal, mama pa je kot še nekaj borcev, padla v vodo in si zmočila noge. Na Brezovači, skoraj na vrhu Igmana je bila koča, v kateri je gorel ogenj. Koča Popović je streljal v zrak ker prezeblim borcem ni dovolil k ognju, saj se je še predobro zavedal posledic. Vendar so nekateri vseeno šli, tudi njegov mami niso mogli preprečiti, da ne bi šla noter. Mnogi borci so na pohodu utrpeli strašne posledice zaradi ozeblin, med njimi tudi Albinova mama.
Ranjence so nato z vlakom prepeljali do Foče, ki je bila tedaj že osvobojena. Mali Albin je vsak dan hodil k mami v bolnico, obiskal jo je tudi Tito, ki se je v Foči nahajal z vrhovnim štabom. Žal je bila iz dneva v dan bolj slabotna, tako da je za posledicami ozeblin 14. februarja 1942 tudi umrla. Na pogrebu mu je Tito rekel: «Nemoj da plačeš, proleteri ne plaču nikad.«, se še spominja. In še: »Sad češ ti kod mene da spavaš.«.Takratni Albinovi spomini so tesno povezani s Titom, tedaj je tudi izvedel da je to »Stari« in prav on je po mamini smrti skrbel zanj, saj je več mesecev ostal z njim v Foči kot njegov varovanec. Pove, da ga je Tito prvi oblekel v uniformo, mu priskrbel opasač z bereto, dobil je tudi konja in tako prejahal celo 3. ofenzivo.
Njegov oče je nato v drugi polovici avgusta 1942 dobil nalogo, da se skupaj s slovenskimi borci vrne v Slovenijo, kjer se je pridružil Tomšičevi brigadi in tako je z njim odšel tudi njegov sin. Vendar tudi oče ni dočakal konca vojne in osvoboditve, saj je še istega leta v nepojasnjenih okoliščinah izgubil tudi njega. Padel je v borbi z italijanskimi fašisti v Ravnah na Blokah pri Ljubljani. Žal njegovega groba ni našel nikoli.
Albina so nato po ukazu Matije Mačka poslali na Rudnik h kmetu Dimic Alojzu, ki je imel tri sinove v partizanih, kjer je ostal do poletja 1943. Od tam pa kasneje k eni, nato k drugi teti, Angeli Vovk v Ljubljano, kjer je tudi dočakal osvoboditev.
Po vojni je nadaljeval šolanje, na predlog Aleksandra Rankovića so ga poslali v Beograd in od tam v Pančevo v vojaško letalsko šolo, kjer je ostal zaposlen štirinajst let, do leta 1962. Želel je oditi med civilne pilote in pot do tja ni bila enostavna. Pisal je prošnje tako komandantu eskadrilje, komandantu polka, komandantu korpusa… neuspešno, končalo se je z upravnim sporom, v katerem je zmagal. Sam se sicer po vojni ni več srečal s Titom, je pa dopis za izstop iz aktivne vojske »Molba se uvažava.« na koncu podpisal sam vrhovni komandant J. B. Tito.
Nato se je zaposlil v Adriji in kot kapetan, inštruktor in šef letalcev desetletja služboval kot eden najvidnejših pilotov civilnega letalstva vse do upokojitve.
Albin je v letih ki so sledili velikokrat preletel kraje, ki jih je prehodil z borci v tisti grozoviti noči, nikoli pa se ni na pot podal peš. Večkrat je tudi kraje, kjer so se z borci ustavljali ali bodisi prespali obiskal z ženo, posebej še Fočo. Tudi kasneje se je s prijatelji in člani ZZB za vrednote NOB udeležil spominske slovesnosti v spomin na legendarni Igmanski marš, ki vsako leto konec januarja poteka v BiH in se je udeležuje vedno več obiskovalcev.
Albin danes pravi, da živi penzionersko, rad se druži tako z upokojenimi piloti, ki so njegova zvesta družba in kofetka z ostalimi prijatelji, med katerimi so tudi člani naše krajevne organizacije, kateri pripada tudi sam.
(zapisala J. Rogelj)
Bine se je rad udeleževal tovariških srečanj z borci in tovariši ob vsaki priložnosti. O Igmanskem maršu je pogosto pripovedoval, čeprav so bili spomini gotovo boleči, pa hkrati pa tudi ohrabrujoči. Tam je izgubil mamo, v varstvo pa ga je vzel vrhovni komandant Tito. Septembra 2021 smo se srečali v Petanjcih, v Vrtu spominov in tovarištva. Tam je Bine posadil spominski beli javor. Nekaj slik s srečanja:
Združeni zbori:
Otroški zbor OŠ Zalog, Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, Partizanski pevski zbor. Dirigentka Alina Kolomiets.
Posneto 9. 3. 2026 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma na proslavi v počastitev dneva žena.
Zbor članov Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Zadobrova-Sneberje je letos potekala v četrtek, 26. februarja. V gostišču Portal se nas je zbralo okrog 100 članov in nekaj gostov.
Več na strani O delu KO
(in še mnogo več. Obvešča Miran Hladnik, februar 2026)
7. februarja 2026 imamo v zbirki partizanskih spomenikov na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si 9572 obeležij, dobrih sto več kot prejšnji mesec. Da, po zaslugi družinskih nagrobnikov, ki jih neumorno vpisuje Miloš Kermavnar po predlogah Zdenke Primožič.
Več na strani Obveščamo vas
IZJAVA ZA JAVNOST
Ljubljana, 7. 2. 2026 – V ZZB NOB Slovenije najostreje obsojamo neonacistični shod v Kopru, na katerem so posamezniki z javnim razkazovanjem nacističnih simbolov in nacističnega pozdrava odkrito poveličevali ideologijo, odgovorno za množične zločine, okupacijo slovenskega ozemlja ter neizmerno trpljenje prebivalstva med drugo svetovno vojno.
Takšna dejanja niso mnenje in niso svoboda izražanja. Gre za protipravno ravnanje, ki je v Republiki Sloveniji prepovedano. Kazenski zakonik Republike Slovenije jasno določa, da je javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, vključno z razkazovanjem simbolov nacizma in fašizma, kaznivo dejanje. Nacistična simbolika in pozdravi po svoji naravi pomenijo poveličevanje nasilne in zločinske ideologije ter kot taki ne morejo uživati pravne zaščite.
Javno razkazovanje teh simbolov je neposredna žalitev spomina na padle borce narodnoosvobodilnega boja, na talce, internirance, izgnance in vse žrtve okupatorjev. Hkrati predstavlja nevarno relativizacijo zgodovine in poskus normalizacije ideologije, ki je v temeljnem nasprotju z ustavno ureditvijo Republike Slovenije.
V ZZB NOB Slovenije opozarjamo, da antifašizem ni ideološka izbira, temveč civilizacijski in ustavni temelj slovenske državnosti. Od pristojnih organov zato zahtevamo dosledno uveljavitev zakonodaje, jasno ugotovitev odgovornosti organizatorjev in udeležencev ter ničelno toleranco do poveličevanja nacizma in fašizma v javnem prostoru.
Zgodovina nas uči, da se fašizem ne ustavi sam. Ustavljen je bil z odporom, pogumom in žrtvami. Dolžnost današnje družbe pa je, da ga prepozna in zatre že ob prvih znakih.
Nikoli več fašizma. Nikoli več nacizma. Nikjer in nikoli.
Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije
Ljubljana, 6. 12. 2025 – V ZZB za vrednote NOB Slovenije najostreje obsojamo vandalsko uničenje kipa Josipa Broza Tita v Velenju.
Gre za zavržno dejanje, usmerjeno proti zgodovinskemu spominu, kulturni dediščini in temeljnim vrednotam, na katerih temelji slovenska država.
Takšno dejanje ni izraz mnenja ali kritike, temveč zlonamerni napad na zgodovinski spomin naroda. Vandalizem nad spomeniki, ki predstavljajo našo zgodovino, je dejanje primitivizma, politične nestrpnosti in namernega rušenja družbene povezanosti.
Poudarjamo, da se o zgodovini ne razpravlja s kladivi, žagami ali nasiljem, temveč z znanjem, dialogom in spoštovanjem dejstev.
Tisti, ki se zatekajo k uničevanju spomenikov, kažejo le lastno nemoč, ne pa moč svojih argumentov.
V ZZB bomo vedno branili spomin na narodnoosvobodilni boj, upor proti fašizmu in nacizmu ter vrednote, ki so omogočile obstoj slovenske države.
Marijan Križman, predsednik ZZB NOB Slovenije
Nekaj članov naše Krajevne organizacije se nas je udeležilo izleta v Jajce v Bosni. Izlet tradicionalno organizirata Stanka in Željko Vukojevič - Vučko Tours, ki sta tudi člana naše KO.
V soboto 29. novembra smo se udeležili proslave ob 82-letnici drugega zasedanja AVNOJ. Ogledali smo si muzej in se sprehodili po centru mesta, ki je že v lepi praznični obleki.
V dobri družbi so dnevi hitro minili. Vožnje je kar precej, a Željko nas je mirno in varno pripeljal spet domov.
Redno jesensko srečanje naše Krajevne organizacije je potekalo na običajnem kraju, na balinišču športnega parka Sloga v Sneberjah. Bilo je v sredo 17. 9. 2025. Začeli smo ob 14. uri.
Zbralo se nas je približno 80 članov. Natančno nismo šteli, ugotavljali pa smo, da nas je vsako leto manj in da se pač staramo.
Posebnega programa ni bilo, po pozdravu predsednika smo se lotili čevapčičev. Vreme nam je šlo na roko in dobro smo se imeli.
foto Vera Sinčič
Letos je bila spominska prireditev v počastitev 82. obletnice osvoboditve zapornikov taborišča. Spominski park je bil do konca leta 2024 obnovljen, kar je financirala država Slovenija, uradno Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, veliko pomoč pri organizaciji in izvedbi prenove je prispevala občina Rab.
Več na strani Obveščamo vas
Na dan 1. januarja 1941 je imela Slovenija 1.451.673 prebivalk in prebivalcev (vir: Statistični urad RS). Avgusta leta 1941 je bilo v Sloveniji v partizanih od 700 do 800 borcev, ob koncu leta 1941 naj bi jih bilo 2000, septembra 1943, neposredno pred kapitulacijo Italije, pa 5500. Število partizanov se je do poletja 1944 povečalo na 30.000. Pozimi 1944/45 je število slovenskih partizanov doseglo vrhunec z 38.000 pripadniki. Slovensko domobranstvo pod poveljstvom nemških okupatorjev je imelo kot del nemških SS-enot na vrhuncu okoli 17.000 pripadnikov. Na tleh današnje Slovenije so se v slovenskih partizanskih enotah borili tudi pripadniki iz več kot dvajsetih držav Evrope in ostalih delov sveta.
To je le delček iz zanimive zgibanke OO ZB NOB Žužemberk iz leta 2024. V njej je veliko podatkov in informacij, ki so sicer splošno znane, tu pa so navedene zanimive in pomembne podrobnosti. Na strani Takole imamo je prepis zgibanke. Več na povezavi Zgibanka NOB 41 - 45.
V nedeljo, 20. 7. 2025 sta ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob s sodelavci odprla prenovljeno kopališče na Vevčah.Obnova vsaj za prebivalce vzhodnega dela Ljubljane, »kultnega« kopališča, je trajala kar 7 let od odločitve do otvoritve. Da smo mnogi pogrešali kopališče ob papirnici, kjer se je marsikateri od nas naučil plavati in smo preživljali poletne počitnice brez skrbi, se je pokazalo v velikem številu obiskovalcev.
Več s slikami in povezavami na: Otvoritev bazena na Vevčah
Ob krajevnem prazniku in v počastitev 84-letnice ustanovitve Molniške čete je bila 12. julija v Zadvoru, pri spomeniku in brunarici, kulturna prireditev v organizaciji KO ZB Zadvor – Sostro in Četrtne skupnosti Sostro.
Ljubljana, 7. 7. 2025
Številka: 06-21/25
Na avstrijskem Štajerskem je deželni parlament na pobudo desničarskih strank za uradno himno razglasil Dachsteinsko pesem. Besedilo te pesmi, ki je nastalo še v času Avstro-Ogrske monarhije, opeva ozemlje Štajerske vse do Drave in Save ter ga označuje za »mojo drago domovino«. Deželna vlada je ob tem pojasnila, da gre za "simbolni pomen" in da pesem izraža "skupno zgodovinsko dediščino".
Vendar nas zgodovina nacionalizma – in še posebej nacizma – uči, kako pogosto so bila tovrstna sklicevanja na »zgodovinske pravice« ali »zgodovinske dežele« uporabljena kot izgovor za širitev vpliva, vojaško agresijo in spodkopavanje suverenosti drugih narodov. Podobno so se pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji na »zgodovinske pravice« sklicevali srbski nacionalisti, medtem ko so nacisti takšne ideje izrabili za upravičevanje svojih osvajalskih pohodov.
V teh primerih je bila zgodovina pogosto prirejena, interpretirana po meri trenutnih političnih ambicij in uporabljena kot orodje za doseganje nacionalističnih, imperialističnih ali celo rasističnih ciljev.
Zato je odločitev štajerske deželne vlade nesprejemljiva. Namesto da bi gradila na sodelovanju, spoštovanju in evropskem duhu povezovanja, obuja ideje, ki so zgodovinsko pripeljale do delitev, sovraštva in nasilja. To je še posebej problematično v času, ko po Evropi ponovno narašča uporaba nacionalistične retorike, ki spodbuja delitve in neti sovraštvo med narodi.
Evropska unija temelji na miru, sodelovanju in spoštovanju med državami in narodi. Vsako dejanje, ki ogroža te vrednote, je treba jasno obsoditi in mu odločno nasprotovati. Zato pričakujemo, da bo slovenska vlada ukrepala – tudi na mednarodni ravni – ter opozorila na nevarnost tovrstnih simbolnih dejanj, ki lahko vodijo v nevarne zgodovinske vzorce, ki bi jih morali pustiti za seboj.
Marijan Križman,
predsednik ZZB NOB Slovenije
V nedeljo, 22. 6. zvečer je v oddaji Intervju gost Zvezdana Martiča polkovnik (v pokoju) Miha Butara.
Miha je član naše KO, večkrat se srečamo in poznamo njegovo vlogo in dejanja v pripravah na osamosvojitev Slovenije in v vojni, ki je sledila razglasitvi neodvisnosti. Na spletni strani TV Slovenije si lahko ogledamo, kako je svoje spomine in poglede na takratne dogodke posredoval širši slovenski javnosti. Priporočam!
Oddajo lahko poiščete na straneh TV Slovenija. Neposredno lahko odprete stran na povezavi https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175141224.
V dvorani Centra Zalog smo si lahko ogledali dokumentarno igrani film Zadnji dnevi režiserja Dejana Baboska. Režiser nam je znan po filmu Preboj, ki prikazuje preboj z Menine planine marca 1945.
Film Zadnji dnevi je namenjen prikazovanju na TV in govori o dneh po uradni kapitulaciji sil osi v Evropi. Preko naših krajev so se valile poražene vojske, ki so želele zbežati v ujetništvo zahodnih zaveznikov. Bile so še do zob oborožene in prelite je bilo še veliko krvi, preden se je vojna zares končala tudi v naših krajih.
Po filmu je sledil razgovor z režiserjem, glavno igralko Darjo Krhin in našima Nado in Ladom. V filmu so zaigrali člane družine, ki jo je med umikom pobila zločinska nemška SS.
Oglejte si zanimivo reportažo RTV Srbija1, ki raziskuje odnos do antifašizma v republikah nekdanje Jugoslavije, predvsem z vidika sodelovanja njihove vojske. Začne se s prikazom Slovenije. Začetni posnetki kažejo obeležja-table stražarskega mesta s Pugleda, nato posnetek dela proslave ob 80- letnici bojev na Pugledu s praporščaki in s Kamniško partizansko spominsko četo pred spomenikom-piramido na vrhu Pugleda. Nato vidimo polaganje vencev pred Spominsko hišo Franca Rozmana Staneta in pred Vidmarjevo hišo. Pred koncem pa se prikaže notranjost Spominske hiše Podlipoglav in sicer pano s slikami ustanoviteljev Molniške čete.J. Vredno ogleda.
Ob praznovanju 80letnice konc 2. svetovne vojne smo 8. 5. 2025 počastili spomin na padle v zadnjem boju za osvoboditev Ljubljane. Borci VII. Korpusa in XXIX. Hercegovske brigade so se na Orlah dva dni borili s premočnim in utrjenim sovražnikom, 9. maja zjutraj pa so zmagoslavno vkorakali v osvobojeno mesto.
Več na povezavi Orle 2025.
Na Malkovcu vsako leto v počastitev Dneva upora proti okupatorju, odhoda 14 Malkovčanov v Duletovo četo (22. 4. 1942) in obletnice osvoboditve priredijo proslavo. Letos je bila v nedeljo 27. 4. in udeležilo se je je tudi za cel avtobus članov iz naše KO Zadobrova-Sneberje.
Več na strani O delu KO, na povezavi Malkovec in v fotogaleriji.
V Zalogu je bila v počastitev 27. aprila, Dneva upora proti okupatorju, osrednja proslava Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Moste-Polje.
Več na strani Obveščamo vas.
Zbor članov KO ZB NOB Zadobrova Sneberje je potekal v četrtek, 20. marca v gostišču Portal.
Začel se je ob 17. uri, pred začetkom so člani lahko poravnali članarino in naročnino na glasilo Svobodna beseda.
Zbor je vodilo delovno predsedstvo, podana so bila poročila o delu v letu 2024, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. V razpravi sta udeležence pozdravila Julka Žibert, v imenu ZB za vrednote NOB Ljubljana in Anton Podobnik v imenu ČS Polje in Prostovoljnega gasilskega društva Zadobrova, Sneberje, Novo Polje. Poročila so bila enoglasno sprejeta.
Program dela za leto 2025 je v imenu predsednika predstavil Anton Podobnik. O programu ni bilo razprave, bil je sprejet z glasovi vseh prisotnih.
Po uradnem delu se je zbor nadaljeval s tovariškim druženjem.
V četrtek, 13. marca 2025, smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto.
Najprej smo obiskali tovarno zdravil Krka. Ogledali smo si Notol 2, Obrat za izdelavo trdnih oblik zdravil. Po ogledu nas je v mestu počakal predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto. V spominski loži NOB smo položili venec.
Širše poročilo s slikami na povezavi Notol2. Še več fotografij v Foto galeriji na strani Novo mesto 2025.
V letu 2025 mineva 80 let od konca II. svetovne vojne in od osvoboditve naše domovine. V okviru proslav ob tej obletnici bomo še posebej obeležili obletnice pomembne za Ljubljano in kraje, ki jih pokriva Združenje borcev za vrednote NOB Ljubljana-Moste Polje in tudi naša KO. V programu dela Združenja in Krajevnih organizacij so načrtovane naslednje prireditve oz. spominske slovesnosti:
- Spominske svečanosti ob 80. obletnici dneva zmage nad fašizmom:
- na Sv Urhu, 9. maj 2025; KD Španski borci. 9. maj 2025,
- pri spomenik v Bizoviku. 9. maj 2025,
- pred spomenikom 24. padlim , Ulica V. Pregarc, 9.maj 2025,
- pred spomenikom v Novih Jaršah.
- Spominska svečanost ob dnevu upora:
- Brunarica Bizovik, 27. april 2025,
- ob spomeniku padlim v Ulici J. Husa. 27. april 2025,
- ob spomeniku 5 pušk v Zadvoru, 27. april 2025,
- ob spomeniku padlih v Zalogu, 27. april 2025.
- Spominska svečanost počastitev padlih v Mrzli dolini: ob spomeniku v Mrzli dolini, 1. april 2025.
- Obeležitev 83. obletnice bojev II. grupe odredov na Jančah pri PD Janče, 26. maj 2025.
- Obeležitev 83. obletnice bojev na Pugledu. Spominsko območje Pugled. 23. marec 2025.
- Obeležitev 84. letnice ustanovitve Molniške čete - prve partizanske čete, Brunarica Zadvor, 13. julij 2025.
Ob visokih obletnicah se bomo spomnili bork in borcev bitke na Jančah in Pugledu, pa tudi vseh partizanov, aktivistov OF, taboriščnikov, izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja ter civilnega prebivalstva, ki so za svobodo dali svoja življenja.
Po najboljših močeh, s čim večjo udeležbo naših članov, bomo sodelovali še na drugih prireditvah, ki jih bodo organizirala Združenja za vrednote NOB po vsej Sloveniji.
V Kozlerjevi gošči na obrobju Ljubljane je neznanec pred partizanskim spomenikom odložil kup smeti in s tem onečastil spomin na partizanski boj, so nas ogorčeni obvestili z Zveze združenj borcev.
Članek v časopisu je avtorsko delo, zato ga ne moremo objaviti. Lahko si ga preberete na povezavi: Skrunitev spomenika
V organizaciji naše Krajevne organizacije smo se lahko udeležili brezplačnega izobraževanja za dvig znanja računalništva in pametnih telefonov. Potekalo je 18. in 19. novembra 2024 vsak dan od 9. do 13. ure.
Več na strani O delu KO in na povezavi Izobraževanje
V organizaciji naše Krajevne organizacije je bila tradicionalna komemoracija ob Dnevu spomina na mrtve. Potekala je v sredo, 30. 10. 2024, ob 16. uri pri spomeniku žrtvam vojne 1941 – 1945 ob Zadružnem domu v Zadobrovi.
Več na strani O delu KO in na povezavi Komemoracija. Na strani sta objavljena besedilo in video posnetek govora.
Tradicionalni piknik ob Savi je bil letos v torek, 24. 9. 2024. Prestavljen je bil za en teden zaradi slabega vremena. Odločitev je bila prava, saj smo imeli primerno vreme in smo se lepo družili na balinišču športnega društva Sloga. Kot ponavadi ob čevapčičih in pijači.
Letos kulturnega programa ni bilo, zagodel nam je le harmonikar Nekateri so zaplesali.
Bilo nas je nekaj manj kot ponavadi. Se vidi, da je tudi nas doletel osip članstva. Staramo se, tako je pač.
Dodajam nekaj slik.
V organizaciji Taboriščnega odbora Rab-Gonars je bil tudi letos organiziran obisk komemoracije, ki je potekala v soboto, 7. 9. 2024 na mestu nekdanjega fašističnega taborišča.
Letošnja komemoracija je bila ob 81. obletnici osvoboditve taborišča. Približno 200 udeležencev nas je spremljalo polaganje vencev in govore, ki jih je prepletal kulturni progam.
Več na strani Takole imamo! in na povezavi Rab 2024
Na Menini planini je bila tradicionalna proslava v spomin na preboj, ki ga je marca 1945 vodil legendarni komandant Franta. Šli smo na proslavo, kot vsako leto, z avtobusom.
Več na strani O delu KO in na povezavi Menina 2024
V okviru načrtovanih izobraževanj in predavanj smo 19. marca 2024 gostili priznanega novinarja in publicista Uroša Lipuška. Predavanje je potekalo v sejni sobi v Zadružnem domu v Zadobrovi, ki je bila dobro zasedena.
Več na strani O delu KO in na povezavi Predavanje Uroša Lipuščka.
V sredo 21. 2. 2024 je bil v gostišču Portal (že skoraj tradicionalno) redni letni zbor članov Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Zadobrova-Sneberje.
Kratko poročilo in nekaj slik na strani O delu KO.
Poročilo o delu v letu 2023 in program dela za leto 2024 sta na strani Akti in dokumenti
6. 2. 2024
Predsedstvo Zveze je na današnji seji, ki je potekala v Kopru, sprejelo izjavo za javnost, ki se nanaša na zgodovinsko resnico žrtev fojb.
10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba med zavezniškimi silami in Italijo in velja za enega najpomembnejših datumov v sodobni zgodovini Slovencev. Določala je tudi spremembo italijanske vzhodne meje, določene z rapalsko pogodbo novembra 1920, tako da so Jugoslavija in v njenem okviru Slovenija ter Hrvaška priključili velik del zahtevanega ozemlja. Na to odločitev zaveznikov je pomembno vplival prispevek slovenskih partizanov k zavezniški zmagi, z njo so bila v precejšnji meri uresničena pričakovanja Primorskih Slovencev, ki so bili izpostavljeni fašističnemu kulturnemu genocidu.
Celotno besedilo je na strani in povezavi Obveščamo vas
Vučko tours je pripravil izlet v Bosno in obisk proslave v počastitev spomina na Igmanski marš. Udeleženci iz cele Slovenije smo se udeležili tudi pohoda, ob proslavi pa se je postrojila tudi četa Kulturno zgodovinskega društva Franc Rozman Stane.
Bilo nas je nekaj iz naše Krajevne organizacije. Osem, če štejem še Stanko in Željka Vukojević.
Nekaj slik v fotogaleriji na povezavi: Igman 24
80 let je letos minilo od drugega zasedanja AVNOJ, ki je bilo 29. novembra 1943 v Jajcu, v Bosni. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je bil ustanovljen leto prej, na prvem zasedanju v Bihaču, 26. 11. 1942.
Na obeležitvi 80-letnice je letos naša KO ZB NOB Zadobrova-Sneberje sodelovala kot predstavnica ZB NOB Ljubljana in v njenem imenu položila venec k spomeniku borcem in osvoboditeljem Jajca.
Več na O delu KO in na povezavi AVNOJ 2023.
Osrednja prireditev ob Dnevu spomina na mrtve KO ZB NOB Zadobrova-Sneberje je bila 30. 11. 2023 pri spomeniku v Zadobrovi.
Nekaj več na strani O delu KO in na tej povezavi.
V osnovni šoli Sostro je bila na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Ljubljana Moste-Polje 4. 10. 2023 otvoritev razstave, ki jo je oblikoval dr. Martin Premk.
Pridružena je bila razstava Spomini še živijo, ki so jo pripravili stanovalci iz DSO Fužine.
Nekaj več na strani Obveščamo vas in na povezavi Razstava.
V Opatjem selu je bila ob prazniku priključitve Primorske matični domovini, proslava v organizaciji ZB NOB Nova Gorica. Člani ZB NOB Ljubljana Moste-Polje smo se na proslavo odpeljali z avtobusom. Iz KO ZB Zadobrova-Sneberje nas je bilo šest.
Več na strani Obveščamo vas in na povezavi Primorska 2023.
Redno jesensko srečanje naše Krajevne organizacije je potekalo na običajnem kraju, na balinišču športnega parka Sloga v Sneberjah. Za vzdušje so igrali Veterani.
Več na strani O delu KO in na povezavi Srečanje 2023.
Za vse, ki potrebujete pomoč po poplavah in za vse, ki bi radi pomagali, sem na spletu poiskal nekaj informacij. Veliko jih je, posredujem vam nekaj izvlečkov, še več podatkov je na povezavah, ki so pripete k informacijam. Objavljene informacije se lahko spreminjajo ali niso posodobljene oz, pravilne, pa vendar upam, da bodo koristne. Večina nasvetov in podatkov, kaj storiti, če so vam poplave prizadele materialno škodo in vas tudi drugače prizadele, je zbranih na spletnih straneh vlade Republike Slovenije (GOV Si) in Mestne občine Ljubljana (MOL).
Nekaj napotkov je tudi za vse, ki bi radi pomagali.
Vsi nasveti na strani Obveščamo vas
Na začetku letošnjega poletja je minilo 80 let od prihoda prvih zavezniških vojaških misij k enotam narodnoosvobodilne vojske. Kaj so zahodni zaveznik o razmerah v tedaj razkosani Jugoslaviji že vedeli in zakaj so se odločili za pomoč v orožju in opremi, ne pa tudi za izkrcanje na Jadranski obali ? Odgovor na to in več drugih vprašanj osem desetletij pozneje prinaša oddaja Sledi časa. Pripravil jo je Stane Kocutar. Oddajo lahko poslušate na povezavi spodaj (spletni strani oddaje na RTV Slovenija, Radio Prvi).
Oddajo lahko poslušate na povezavi Poslušajte oddajo
Pri brunarici v Zadvoru je bila v četrtek, 13. 7. 2023 prireditev ob 82. obletnici ustanovitve Molniške čete in krajevnem prazniku ČS Sostro.
Slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Več na strani Obveščamo vas in na povezavi Obletnica.
Člani Združenja borcev NOB Semič so na povabilo naše KO prišli v Ljubljano v torek, 4. 7. 2023.
Obiskali so spominski park in muzej na Urhu, pozneje pa še Spominsko zbirko v Zadvoru. Po kosilu so v lastni režiji obiskali Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
V soboto,1. 7. 2023, smo se na Menini planini udeležili proslave 78. letnice preboja, ki ga je vodil Franc Sever Franta in 70. letnice ustanovitve Šlandrove brigade in IV. operativne cone za Štajersko.
Iz naše KO smo se na prireditev odpravili s posebnim avtobusom.
Več na strani O delu KO in na povezavi Menina planina.
Dan Četrtne skupnosti Polje je bil 20. 5. 2023.Predstavitvenih stojnic je bilo kar veliko, za obiskovalce je bil postavljen velik šotor, tako da vreme ni bilo izgovor.
Kratko poročilo na strani Takole imamo!
Od 27. 4. do 30. 4. 2023 smo bili v Bosni in Hercegovini.
Kratko poročilo na strani O delu KO. Več slik v Foto galeriji.
Skupščina je potekala v petek, 31. marca v dvorani Četrtne skupnosti Polje. Sodelovali smo delegati iz vseh krajevnih organizacij.
Kratko poročilo na strani Obveščamo vas
V sredo 22. 3. 2023, smo v prostorih KO v Zadružnem domu organizirali srečanje z razgovori o varnosti v Evropi in o prometnih temah, zanimivih za starejše
Kratko poročilo na strani O delu KO
Danes, 21. marca 2023 bi bil Franc Sever Franta star 100 let.
Spomnimo se legendarnega komandanta z Menine planine. Med vojno in po vojni je na vodilnih položajih utelešal vrednote, ki jih ohranja naša organizacija, Zveza borcev za vrednote NOB. Bil je vojak in gospodarstvenik, vedno pa tovariš. V zadnjih letih je bil član naše Krajevne organizacije.
V spomin komandantu Franti navajam nekaj citatov iz njegove knjige "Past na Menini planini"
V vojni in tudi potem, ko sem bil na vodilnih položajih, sem vedno upošteval načelo, da se stvari in nesporazumi najbolje urejajo, če greš med ljudi. Zavedal sem se, da brez pogovora o težavah in ciljih ni mogoče pričakovati pripadnosti ljudi, da jih ni mogoče prepričati in vzbuditi zaupanja v vodstvo in cilje, zmago in uspeh.
Nič niso pomenili velika nasprotnikova premoč, naša beda in siromaštvo. V tem boju so borci in poveljniki prekašali sami sebe in druge.
Še zdaj se spominjam bremena odgovornosti za usodo vseh nas, lebdeče dileme, sli nam bo uspelo ukaniti esesovce, in številnih drugih vprašanj, ki so se nenehno porajala in čakala na odgovore, ukrepe, rešitve.
Na Menini sem v tistih neprijetnih okoliščinah spodbudil vso svojo nadarjenost, znanje in izkušnje. Nikoli prej ali pozneje nisem izkoristil vseh teh vrednot tako kot takrat.
Želim si, da bi mladi rodovi obujali spomin na ta boj, ko nas ne bo več, in da bi ta zapis budil v mladih narodni ponos, domoljubje in človekoljubje.
Na Franto so se spomnili tudi na RTV Slovenija, na prvem radijskem programu, v oddaji Na današnji dan. Lahko jo poslušate na povezavi https://prvi.rtvslo.si/podkast/na-danasnji-dan/63/174944286 (od minute4:55 dalje). pred kratkim so na 2. programu televizije predvajali film Preboj.
V sredo 1. 2. 2023, je v gostišču Portal potekal zbor članov naše Krajevne organizacije.
Kratko poročilo na strani O delu KO
Zapisnik in Poročilo 2022 sta na strani Akti in dokumenti
Delegacija ZB NOB Moste-Polje se je v soboto, 24. 12 2022 udeležila tradicionalne proslave v Tisju.
Proslava je vsako leto v spomin na boj II. štajerskega bataljona v Tisju na božični večer 1941.
Fotografije na povezavi Tisje - fotogalerija
V sredo 14. 12. 2022 smo z vlakom obiskali Maribor in si s predsednikom ZB NOB Maribor ogledali nekaj zgodovinskih spomenikov in krajev v mestu.
Fotografije na povezavi Maribor - fotogalerija
Konec novembra, v soboto 26. 11. 2022 smo obiskali borce v Kanalu ob Soči in se v vasi Srednje nad Kambreškim udeležili proslave v spomin na ustanovitev odborov OF za Kanalsko območje. Po proslavi smo obiskali Sveto Goro in patra Bogdana Knavsa.
Fotografije na povezavi Kanal-Srednje-Sveta Gora fotogalerija
Člani KO ZB NOB Zadobrova-Sneberje smo v petek, 28. 10. 2022, ob 17. uri, priredili spominsko slovesnost v počastitev Dneva spomina na mrtve. Komemoracija je bila pri spomeniku žrtvam vojne 1941 – 1945 ob Zadružnem domu v Zadobrovi.
Več na strani O delu KO
V sredo, 12. 10. 2022 je bila v Ljubljani prireditev ob zaključku Kajuhovega leta, v katerem je Zveza borcev po vsej Sloveniji ob 100. obletnici rojstva počastila spomin na slovenskega partizanskega pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Tudi na območju Zveze združenj borcev za vrednote NOB Ljubljana ni minila nobena spominska prireditev brez Kajuhovih pesmi.
Več na strani Obveščamo vas
V spomin komandantu Franti navajam nekaj citatov iz njegove knjige "Past na Menini planini"
Sporočilo: Vsi na volitve!
Tudi predsedniške volitve, lokalne volitve in referendumi so še kako pomembni za našo prihodnost.
Portorož 2022
V nedeljo, 4. 9. 2022 je v Portorožu potekalo tradicionalno srečanje bivših internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacističnih taborišč in zaporov, izgnancev ter ukradenih otrok. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Mestna organizacija ZZB za vrednote NOB Ljubljana je 21. julija 2022 organizirala proslavo ob 80. obletnici ustanovitve Dolomitskega odreda in požiga vasi Brdo in Vrhovcev. Na povabilo predsednice tovarišice Žibert Julijane se je proslave udeležila tudi delegacija naše KO.
Tradicionalna prireditev Svetlane Makarovič s prijatelji je bila spet na sporedu. Po dveh letih se je v torek, 14. 6., na odru na Kongresnem trgu zvrstilo veliko glasbenikov, ki so z nastopom izrazili podporo rdeči zvezdi, ki je simbol upora in svobode.
Več, s slikami, na strani O delu KO in na povezavi Rdeča zvezda
Letos je bila organizirana proslava ob 80 letnici partizanskih bolnic. Organizirala jo je ZB Kočevje, naša KO je pri organizaciji sodelovala. Seveda smo se udeležili proslave in si ogledali lokacijo, kjer je bila bolnica.
Več s slikami na stani O delu KO in na povezavi Bobovec.
Več slik na strani Bolnica Bobovec - slike
Večje slike z možnostjo prenosa na povezavi Album Bolnica Bobovec
V torek, 31. maja 2022 smo se člani KO ZB NOB Zadobrova-Sneberje sestali na rednem zboru članov. Zbor je bil sklican prvič po februarju 2020, ko smo za las prehiteli razglasitev pandemije in omejitve, ki so sledile.
Več na strani O delu KO
Zadnjo nedeljo v maju smo se zbrali na tradicionalni proslavi na Jančah, v spomin na boj II. Grupe odredov NOV POS z Nemci, ki je potekal maja leta 1942. Hkrati smo počastili Kajuhovo leto in se spomnili dogodkov iz 1869, ko so domačini preprečili nemškim turnarjem njihov izzivalni pohod na Janče.
Več informacij s slikami kmalu na strani O delu KO.
Več fotografij na strani O delu KO/Janče 2022.
Na Orlah je bila 10. 5. tradicionalna proslava ob spomeniku zadnjim padlim v bojih za osvoboditev Ljubljane.
Pohodniki smo se, kljub slabemu vremenu, odpravili na pot peš, z Urha. Na proslavi se je zbralo manj ljudi kot običajno, vseeno pa je bila dobro obiskana. Govorila sta župana Brezovice in Ljubljane, slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, po aprilskih volitvah poslanec Gibanja Svoboda v parlamentu. Vsi so poudarili pomen ohranjanja vrednot NOB in izrazili optimizem po volitvah in spremembi oblasti v državi.
Ljubljana, 14. 4. 2022
Kajuh ni pomemben za kulturno ministrstvo
Kajuhovo leto je projekt, ki po mnenju strokovne komisije Ministrstva za kulturo ne dosega »visoko kakovost in komunikativnost, še v manjši meri pa aktualnost in izvirnost. /…/ Projekt je manj pomemben za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. /…/ Projekt je nepomemben z vidika zagotavljanja rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov…« Ne, to ni prvoaprilska šala, odločba ministrstva je namreč datirana na ta datum, to je le nekaj strokovnih ugotovitev iz odločbe komisije kulturnega ministrstva, pod katero se je podpisal minister dr. Vasko Simoniti, s katero je ta zavrnila sofinanciranje Kajuhovega leta, kot projekta s katerim se je borčevsko glasilo Svobodna beseda prijavilo na razpis za medije.
Strokovna komisija, ki sicer poimensko ni znana, je prijavo analizirala vse od 25. novembra lani, ko je Svobodna beseda oddala prijavo na razpis za medije. Kulturni minister je z odločbo mirno odrekel sofinanciranje mesečnika Svobodna beseda, ki izhaja v nakladi petnajst tisoč izvodov in je edino glasilo, ki javnosti predstavlja zgodovinsko tematiko partizanstva, NOB, akterjev tega obdobja ter zgodovinsko pomembnih pridobitev med NOB za slovenski narod. A bolj kot nefinanciranje bode v oči žaljiva ocena strokovne komisije, pod katero se je podpisal minister Simoniti, z ocenami o nekompetentnosti piscev glasila, o neuravnoteženosti poročanja o političnih stališčih. Ravno slednje je res smešno, saj Svobodna beseda pač ni politično glasilo, temveč glasilo nevladne organizacije in nikakor ne predstavlja političnega delovanja organizacije. Vsaj to bi strokovna komisija v rubriki prijavnice, v kateri je opis glasila Svobodna beseda, lahko prebrala oz. razumela.
A, če je že odločanje strokovne komisije vedno subjektivno, čeravno bi naj bilo strokovno, ob tem pa je neznano kdo sploh so člani strokovne komisije ter kakšne reference za odločanje imajo oni, pa je odločitev kulturnega ministra Simonitija, da Kajuh pač ne predstavlja aktualnosti in izvirnosti ter nepomembnost Kajuhovega leta, več kot žaljivo do dediščine in identitete slovenstva, zlasti pa zgodovinsko pomembnih pridobitev Slovencev med NOB, pri čemer je prav razvoj kulture poudarjal, da narodnoosvobodilni boj, katerega je vodila OF, ni bil samo vojaško in politično gibanje, temveč predvsem narodno gibanje s srcem in dušo za slovenstvo, kar se je odražalo tudi v veličini podarjanja slovenske kulture, tako v liriki, zapeti partizanski pesmi, gledališču, zborovskem petju, v izdajanju partizanskega tiska in mnogih drugih naprednih aktivnostih pripadnikov Osvobodilne fronte.
Žal je Kajuh za kulturno ministrstvo preveč nekulturen, da bi mu vsaj ob 100. obletnici rojstva to podalo priznanje ali ga vsaj nekje omenilo, če že ne premore tolikšne politične kulture, da bi se Kajuha spomnili na primeren, kulturen način.
A ne skrbite, Svobodna beseda bo preživela tudi takšne nekulturne udarce kulturnega ministra in bo o Kajuhovem letu, katerega je kot edina organizacija v Sloveniji proglasila zgolj Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, pripravila spoštljiv poklon do enega največjih partizanskih pesnikov, katerega prispevek je, ne glede na vsa (ne)strokovna mnenja kulturnega ministrstva, neminljiv in neprecenljiv.
»Zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!« (Kajuh, Slovenska pesem)
Marijan Križman
predsednik
Delegacija naše KO se je udeležila prireditve v spomin na 80. obletnico ustanovitve 1. dolenjskega partizanskega bataljona in 80. obletnice odhoda 14 mladih Malkovčanov v Duletovo četo v soboto, 9. aprila 2022, ob 10. uri na Malkovcu.
Organizatorji: ZB NOB Sevnica, Občina Sevnica, KS in KO ZB NOB Tržišče, 1. spominski dolenjski partizanski bataljon, KŠTM Sevnica.
Proslava ob 80 letnici bitke na Pugledu, 26. 3. 2022.
Več informacij s slikami na strani O delu KO.
Več fotografij na strani O delu KO/Pugled 2022.
Obisk Primorske 10. 3. 2022
Več informacij s slikami na strani O delu KO.
Več fotografij na strani O delu KO/Primorska 2022
24. 3. 2022 |
ZA SVOBODO, ZA PRIHODNOST
Ko se volivke in volivci, članice in člani ZZB, odločamo, kateri stranki ali državljanski pobudi bomo dali svoj glas, premislimo, kdo spoštuje uporniško zgodovino Slovenije in dejanja Slovenk in Slovencev, ki so v času okupacije z zmagovitim bojem postavljali temelje naši državi, in komu so blizu vrednote narodnoosvobodilnega boja, ki so hkrati tudi vrednote Evropske unije, Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Prav tako poglejmo, katere stranke utemeljujejo svoje delovanje na vrednotah protifašizma ter zavračajo laži, podtikanja in druge poskuse diskreditiranja narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte.
PRESODIMO
Kdo goji tovarištvo in komu so dostojanstvo človeka, človekove pravice in svoboščine, medsebojno zaupanje in solidarnost temeljne vrednote osebnega življenja in družbenega delovanja.
Katere stranke negujejo vladavino prava in demokracijo ter katere človekove pravice razumejo kot temeljne vrednote, na katerih je utemeljena naša država.
Kdo neguje spoštljiv javni govor in je proti žaljivemu in sovražnemu govoru.
Kdo se dejavno zavzema za krepitev medgeneracijskega sodelovanja, za ustvarjalno prepletanje življenjskih in delovnih izkušenj starejših in mlajših, mladostne zagnanosti in preudarnosti vseh »mladih po srcu«, za novo fronto vseh, ki jim je Republika Slovenija skupna domovina, njen obstanek in razvoj pa skupni cilj.
Katere stranke brezpogojno zagotavljajo enakopraven položaj in vlogo žensk na vseh področjih kot eno temeljnih vrednot in človekovih pravic.
Kdo podpira mlade v njihovem boju za svobodo, za kruh, za boljšo prihodnost, kakor so prepevali že partizani.
Kdo se zavzema za dejavno varovanje narave in odpravljanje vzrokov za vse bolj skrb vzbujajoče podnebne spremembe in onesnaževanje okolja ter dejanski sonaravni razvoj.
Kdo razume, da smo v digitalni dobi potisnjeni v osamo, v kateri ni dovolj prostora za tovarištvo in medsebojno oporo, veliko pa je prostora za zmerjanje in širjenje sovraštva po družbenih medijih.
Katere stranke nameravajo odgovorno skrbeti za javno zdravstvo in šolstvo.
Katere stranke bodo varovale slovensko premoženje, skrbele za dostojno plačilo dela in za ljudi v stiski.
Katere stranke bi bolje povezovale ljudi za solidarnost z Ukrajino in begunci ter za vzdržne posledice po tej vojni.
PRIČAKOVANJA
Volitve so priložnost, da z njimi dosežemo najširše soglasje o tem, kako želimo živeti v svoji skupni državi in kako bomo bolje uveljavili demokratično ustavno načelo, da morajo stranke in izvoljeni predstavniki ljudstva služiti državi, ta pa svojim državljanom. Na tem je utemeljeno naše pričakovanje, da bo rezultat volitev trden in jasen dogovor, ki bo:
onstran ozkih strankarskih, partikularnih ali celo le osebnih interesov in koristi;
sledil politiki sodelovanja in verodostojnosti v dosedanjem ravnanju z dosežki naše družbe in države v minulih 30 letih ter našimi razvojnimi priložnostmi;
ki bo močna in zavezujoča opora upravljavcem za boljše in samozavestno gospodarjenje s skupnim dobrim, spodbujanje ustvarjalnosti, ničelno toleranco do korupcije, krepitev vloge izobraževanja, kulture in znanosti, za zdravje družbe in človeka ter socialno pravičnost in varnost;
opora za naš pogum, samozavest in ponos, da o svojih nacionalnih interesih spregovorimo, jih obranimo in uveljavimo v Bruslju in drugih središčih naših mednarodnih povezav ter kljub tveganju dvignemo svoj glas.
Spoštovane in spoštovani!
Na prihajajočih volitvah se bomo odločali za demokratično, svobodno in socialno Slovenijo, za Evropo in svet, ki naj predstavljajo civilizacijo miru, strpnosti, medsebojnega razumevanja in spoštovanja.
Zato je pomemben prav vsak glas, tudi vaš!
Dokument je na seji 16. marca 2022 sprejelo Predsedstvo ZZB NOB Slovenije.
Marijan Križman,
predsednik ZZB NOB Slovenije
Kot praktično vsako leto do sedaj, smo se v naši KO tudi letos pod strogimi varnostnimi ukrepi odpravili v Dražgoše, malo vasico na obrobju Jelovice. Vasica, znana po Dražgoški bitki med Nemci in partizani Cankarjevega bataljona, katero so Nemci iz maščevanja požgali in ustrelili 41 domačinov, ostale pa izgnali.
V nedeljo, 9. 1. 2022 smo bili na proslavi. Zapis o tem in nekaj slik na strani O delu KO.
Govor slavnostnega govornika Milana Kučana je objavljen na strani "Obveščamo vas" in na povezavi "Govor".