Črepinje

Črepinje
Antonija Jereb

»Eno željo ti izpolnim,
če ne boš več nagajiv,«
mamica zakliče sinku,
ko se krožnik je razbil.

Sinko čudno jo pogleda
in pogled usmeri v tla,
kjer črepinje zdaj ležijo,
solzico v očeh zazna.

»Samo roko sem premaknil,
nisem krožnika razbil,
ob dotiku je odskočil
in se z mize skotalil,«
ji hiti razlagat sinko,
ki ne čuti, da je kriv.

Mama sladko se nasmeje,
ga po rami potreplja,
»nisem vedela, da krožnik
sam skakati tudi zna«.