Teta JESEN

Pa nas je obiskala - važna gospa, 
odeta v hlad in barve zlata,
prinaša nam kaplje velike,
v veter drevesne listke ovite. 

Gobice pogumno zrejo v nebo,
kostanjev tudi manjkalo ne bo.
Teta jesen za vse poskrbi,
še bučna juha na mizi diši. 

A, danes sonček sramežljivo objema ljudi,
teta jesen ga za žarke lovi. 
Lahni vetrič si igre želi,
kuštra lase in se jeseni smeji.