Želva in zajec

Ime mi je Lemisa, stara sem 12 let in zdaj vam bom pripovedovala zgodbo o želvi in zajcu. 

NA ŠIRNI PLANJAVI STA SE SREČALA ŽELVA IN ZAJEC. ZAJEC SE JE ZAČEL POSMEHOVATI ŽELVINI POČASNI IN UMIRJENI HOJI: 

“NO, S TEM OKLEPOM NA HRBTU JE ŽE VELIKO, DA SE SPLOH PREMIKAŠ, PA ČEPRAV RES POČASI.” 

ŽELVA MU JE ODVRNILA: “SE UPAŠ STAVITI, DA BOM ZMAGALA, ČE SE POMERIVA V TEKU?” 

ZAJEC, PREPRIČAN, DA JE VELIKO HITREJŠI, JE SPREJEL STAVO, OZNAČIL CILJ IN DAL ŽELVI CELO NEKAJ PREDNOSTI, REKOČ, DA SI GRE, PREDEN ZAČNE DIRKATI, PRIVOŠČIT PRIGRIZEK. 

“PASJE VROČE JE, MOGOČE BI PRED STARTOM ŠE MALCE PODREMAL,” JE POMISLIL SITI ZAJČEK, PREPRIČAN, DA BO TAKO ALI TAKO ZMAGAL. 

LEGEL JE V SENCO POD DREVO IN ZASPAL. ŽELVA JE VEDELA, DA JE POČASNA, ZATO SE JE VZTRAJNO POMIKALA NAPREJ IN KORAK ZA KORAKOM PRILEZLA ŽE SKORAJ DO CILJA.

KO SE JE ZAJEC ZBUDIL, JE UVIDEL, DA GA JE POLOMIL, IN SE JE POGNAL ZA ŽELVO, KOLIKOR SO GA NOGE NESLE.  

A BILO JE PREPOZNO. ŽELVA GA JE ŽE ČAKALA NA CILJU IN TAKO DOBILA TEKMO.

LEMISINA ROČNO IZDELANA MAPA ZA LIKOVNE LISTE

LEMISA PRIPOVEDUJE