ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.
Vili je bil vijoličen volk, ki ni bil nič kaj strašen. Namesto da bi tulil v luno, je raje risal slike in pekel vaniljeve piškote. Živel je v veliki vasi, kjer so ga vsi poznali po njegovem vozičku s čopiči in vonjavami sladkih dobrot. Nekega dne je priredil "volčjo razstavo", kjer je razstavil svoje akvarele — vsi vaščani, celo veverica Vanda, so mu ploskali. Vili se je le nasmehnil in rekel: »V srcu sem umetnik, ne volk!«
Vili volk v vijolični vesti,
v vas prinese vonj po sreči.
V lončku vanilja, v glavi vizija,
vsak njegov dan je ena sama domišljija!