ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.
ČE PREBEREŠ ME DO KONCA, ČAKAJO TE NOVA VRATA.
Lovro je rad sanjal z odprtimi očmi. Nekega dne je na vrtu zagledal majhno leseno ladjico z bleščečimi jadri iz listov. Ko jo je pobožal, je ladjica zaplavala po zraku! "Ladjica, pelji me na Lunino poljano!" je zašepetal. In res — odnesla ga je visoko nad oblake, kjer so peli labodi in rastle lučke namesto rož. Vse je bilo mehko kot listje in lepo kot v pravljici.
L metuljček leti v zrak,
lovi lučke vsak en mrak.
Listna lutka mu pomaha,
lovska lisička pa ga spraha!