Impresije

60ta, 70ta, 80ta

"U, pa res! A se spom_n_š ... ?"

Potem je pa že odvisno od interpretacij, stališč, spomina (ne morš verjet kako je kratek), pripadnosti (u, tega pa tudi ogromno (čeprav to malo kdo prizna ) ) in tko.

Če te piga (črviči) po faktih bo treba kero (katero) drugo branje, pa tudi tam je sila prisotno uno (tisto) prej, pa magari (čeprav) bili viri uradni ali pa celo mag. dr. pr. fr. in sploh. Al (a) kaj ko en to, drugi pa drugo, v nekaterih primerih in situacijah, pa prav nasprotno, čeprav je bil isti spomin.

Tako da.

Tole so pač eni spomini. Čim več jih je, tem manj je pomembno kdaj, kje, kdo, komu, kaj, itd, je pa v smislu, u, pa res.

"A pomembno?"

Včasih tudi kaj, sicer pa redko. To je edino kar ni.

Ja, pomembno luba (ljuba) duša, kaj pa?

"Oh yeah! Do you remember... ?"

Although it depends on the interpretations, attitudes, memory (one would'd believe how short it is), affiliation (also a lot of it although few admit it) and so on.

If you have a problem with facts you will need some other reading, although it is also very present there, even it the sources were official, mag, dr. pr. fr. and all that. What to do when one says one thing and someone else another, in some cases it's opposite, even though the memory was the same.

So.

These are just some memories. The more there are, the less mportant it is when, where, who, to whom, what, etc.

Important?

Sometimes something, but rarely. This is the only thing not.

Important, love!


Carousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel imageCarousel image

Fotke večinoma:

Pinterest.com, Robert_Doisneau, Tish Murtha, Vivian Maier, designyoutrust.com, muzej-nz.si, itd.

Par je celo mojih.

Ene fotke so iz enih drugih časov in krajev, a z malo domišljije, (z ščepcem domišlije lahko delaš coprnije), bi lahko bili tudi mi, al pa vsaj podobni.

Ene fotke pa nimajo veze, so pa dobre.

Photos, mostly:

Pinterest.com, Robert_Doisneau, Tish Murtha, Vivian Maier, designyoutrust.com, muzej-nz.si, etc.

Some are even mine.

Some photos are from other times and places, With a pinch of imagination it could be us, or someone like us.

Some photos, however, don't make sense but they are good.

Pa nazaj v dolenjski raj.

Na drugi strani potoka je bil teritorij tretjega plemena. Z njimi smo bili celo nekaj v sorodu, tako da so tudi ta stari na to stran na obiske hodili. Z Marjanom sva tja hodila po mleko, ker je bila naša babi in njegov ata ravno takrat skregan našimi sorodniki in niso govorili. Enkrat sva se zaigrala v tisti vasi, je bilo ravno tako veliko vrstnikov in čas je minil kot trenutek. Je bila že noč. Sva tekla proti domu. Ne vem, če je tri kilometre. Nekje na sredi, ko se svet prevesi na našo stran, se ustaviva, da do sape prideva, točno pred nama nekaj poči.

»Joj strah.«

Sva spustila kanglici z mlekom in letela nazaj do potoka, ob njem gor do avtoceste in ob avtocesti nazaj v vas. Menda sva bila čisto bleda, sva pretekla ene 7 km po tamalem, in to v šprintu. So rekli, da kaj hujšega od merjasca ni bilo, ker medveda že leta niso videli. Volkov se itak nihče ne spomni.

Je bilo neke hudo mrzle zime. Peč je bila naložena tudi ponoči, tako je mraz skozi špranje lezel. So bile okrog in okrog naše hišice kosmatinčeve stopinje. So prišli lovci in za njim šli. Se ne spomnim ali so ga uplenili. Valdi je takrat spal v hodniku, ker je bilo zunaj premrzlo. Lajal je tako ali tako za vsako figo, če je kdo mimo šel ali pa, ker mu je bilo dolgčas.

Reklame