ABC borilstva

1. Kako izbrati tekmovalni borilni šport v okviru mednarodno priznanega vrhunskega športa zase, svojega otroka?

Izbira besed tekmovalni-borilni pomeni enako kot v smučanju ko se odločimo aktivno tekmovati. Seveda bi se lahko v primeru
smučanja zadovoljili samo z nekaj rekreativnimi smučarskimi dnevi letno, pa se mladi smučarji vseeno raje odločajo za nekaj
več - za tekmovalni trening, saj šele tam dobijo občutek lastne vrednosti v primerjavi s svojimi vrstniki. Prav tako pa tudi v 
borilstvu ne gre spregledati istega izziva, ki se rodi v marsikaterem mladostniku, ko ga ponavljanje borilnih  tehnik ne izpolnjuje
več in se pred njim pojavi dosti bolj razburljivo področje tekmovalnega športa, ki nadomesti dotedanje učenje borilne veščine.
Gre za tipično tekmovalno naravnanost, ki zahteva temeljite priprave, določeno število opravljenih tekmovanj letno, kvalifikacij 
in v najvišjem merilu izpolnjevanje olimpijske norme ter morebitno uvrstitev na olimpijske igre.

2. Zakaj izbrati prav vrhunski tekmovalni borilni šport in zakaj ne rekreativne vadbe ostalih nepriznanih Sportaccord športov?

Če se odločimo za tekmovalni vrhunski borilni šport imamo možnost tekmovati v mednarodnem merilu samo v eni verziji tega
športa (Sportaccord priznani) in lahko naskakujemo naslove državnega, evropskega ali svetovnega prvaka. Ti dosežki so v 
slovenskem vrhunskem športu takoj priznani znotraj Olimpijskega komiteja Slovenije in Ministrtsva za šolstvo in šport, s tem
priznanjem pa si prislužimo poleg vseh ostalih ugodnosti tudi status vrhunskega športnika. Torej če tekmujemo v savatu je to
edini priznani rezultat v smislu amaterizma, kljub temu da bi nekje v drugem delu sveta nastala neka nova savate federacija
ki bi poskušala ta dosežek oponašati ali izničevati. Enako velja za boks, taekwondo ter ostale priznane športe.

3. Kaj je prijemalno borilstvo in kaj udarjalno?

Prijemalno borilstvo gradi borjenje na prijemih, vzvodih, metih, parterni tehniki (talni) - značilnost je izjemno tesen kontakt z nasprotnikom prijemalno borilstvo je vedno polnokontaktno, saj na tekmovanju metov in padcev ne moremo kontrolirati z blažjim/lahkokontaktnim pristankom judo, aikido, sumo, rokoborba, ju-jitsu, sambo (zadnja dva pod določenimi pogoji lahko uporabljata tudi udarjalno tehniko)

Udarjalno borilstvo gradi borjenje z nakazanimi ali kontroliranimi ali polnimi udarci/brcami, kar pač zavisi od posamezne discipline boks (polnokontaktni), savate (polnokontaktni / lahkokontaktni), kikboks (polnokontaktni / lahkokontaktni / nakazani), tajski boks (polnokontaktni), karate (nakazani), taekwondo (polnokontaktni), wu-shu (polnokontaktni, lahkokontaktni, nakazani), kendo (polnokontaktni)

4. Je udarjalno borilstvo varno ali je varno le prijemalno borilstvo?

Udarjalno borilstvo je zaradi zaščitne opreme varno, seveda pa rizičnost narašča s stopnjo kontakta. Stopnja kontakta
pri nakazanih udarcih je lahko prekoračena samo pri morebitnem spodrsljaju kontrole, pri lahkem kontaktu mora biti 
moč kontakta v okviru predpisanih pravil, pri polnem kontaktu pa je celo zaželjeno zadeti nasprotnika s čim-močnejšo
brco ali udarcem. Zaradi tega tudi svetujemo mladostnikom do 18 leta predvsem lahkokontaktno ali nakazano tehniko
borjenja, kjer si na mednarodnih in domačih tekmovanjih tekmovalec ali tekmovalka nabira dragocene taktične in
tehnične borilne izkušnje.

5. Ali obstajajo po vzoru atletskih mitingov tudi srečanja vseh borilnih športov?

Takemu vsake 4 leta ponavljajočem športnem dogodku uradnih 15 borilnih športov (Sportaccord združenja) v angleščini
rečejo tudi World combat games, prva uradna edicija je bila v St. Petersburgu v Rusiji leta 2013. Edicija 2017 v Limi -
Peruju pa je zaenkrat odpovedana.

6. So borilni športi del slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih športnih tekmovanj?

Samo judo od vseh 15 borilnih športov uspe zagotoviti takšno kadrovsko in finančno kritje projekta. Morda bi bilo za
razmisliti o skupnem nastopu vsega slovenskega borilstva. V Franciji prav v ta namen prakticirajo tako imenovan 
edukativni lahkokontaktni boks za osnovnošolce in s tem mlade čim bolj zgodaj pritegnejo tudi v kontaktne borilne
športe.

7. So borilni športi del slovenskih univerzitetnih tekmovanj, študentskih lig ali medfakultetnih tekmovanj?

V letu 2010 je samo Savate zveza Slovenije izvedla predizbor za nastop na Svetovnem študentskem prvenstvu, ostale 
borilne panoge pa se v tem letu sploh niso udeležile svetovnih univerzitetnih tekmovanj. Verjetno je temu botrovalo tudi 
izostalo financiranje predvidenih nastopov. Sicer pa selekcioniranje izvajajo na podlagi selektorskega izbora drugih 
tekmovanj. 
V poplavi borilne študentske ponudbe tečajev v univerzitetnem središču Ljubljane, pa le redko opazimo tudi nagovarjanje
študentov k vadbi, ki bi jih popeljala prav na FISU športna mednarodna tekmovanja. Verjetno temu botruje tudi dejstvo, 
da taki dosežki niso niti opažene, še manj pa nagrajeni ali upoštevani v kakršnem koli pogledu študijskega procesa na 
Univerzi. No morda pa ravno zaradi tega tudi takšno oglaševanje ni pomembno.

8, Ali je ime kluba pomembno pri izbiri vrhunskega panožnega borilnega tekmovalnega športa

DA in NE. V slovenskem pravnem redu lahko društvo poimenuje, kdorkoli, kakorkoli, seveda samo s to omejitvijo, da le 
to ime ni žaljivo. Torej če ustanovitelji društva nikoli niso trenirali niti rokoborbe ali boksa lahko brez kakršnihkoli problemov, dokazil
o usposobljenosti, licenc ustanovijo društvo, ki v svojem imenu nosi zvezo npr. boksarski klub ali rokoborski klub. Na nek način 
gre pri takšnem početju za zavajanje javnosti in povzroča veliko nepreglednost na slovenskem športno borilnem trgu, nacionalnim
panožnim športnim zvezam, ki gojijo npr. eno izmed teh panog pa lahko takšno društvo jemlje tudi ciljno publiko, ki kot neuka
ne pozna katera društva so tudi v resnici del takšnega panožnega športa in katera ne.
V nekaterih primerih se nekatera društva navzven deklarirajo tudi z drugačnim imenom kot je njihovo pravo registrirano ime, 
kar pa je že stvar kazenskega postopka.
Torej: Po imenu kluba, ki nosi ime panoge (boks, rokoborba, ...) ne moremo sklepati ali je to društvo res tudi član takšne nacionalne
zveze npr . Boksarska zveza Slovenije, Rokoborska zveza Slovenije. Niti nacionalne panožne zveze, ki gojijo mednarodno uveljavljene
olimpijske športe, ki so nekakšne blagovne znamke olimpijskega gibanja, ne morejo vplivati na rešitev takšnega škodljivega stanja v
slovenski društveni shemi delovanja.

9. Sem študent fakultete za šport in kot bodoči profesor športne vzgoje, bi se rad ukvarjal s poučevanjem borilnih športov 
tekom svojega prihodnjega službovanja. Ali na Fakulteti za šport obstaja katedra za borilne športe tako kot obstajajo katedre
za druge športne zvrsti/panoge, kjer bi lahko specializiral svoje znanje?

Odgovor je zopet DA in NE. Po nekaterih virih naj bila katedra ustanovljena, po drugih virih pa naj ne bi bila aktivna, seveda pa obstajajo
profesorji, ki usmerjajo borilne športe. Kot zunanji sodelavci naj bi sodelovali profesorji iz bivših jugoslovanskih republik. Konkretnejših 
podatkov v tem trenutku žal ni mogoče pridobiti saj Univerza v Ljubljani ne razpolaga s podatkom števila in stanjem kateder na posameznih
svojih visokošolskih zavodih - fakultetah.

10. Ali obstaja krovna skupnost vsega slovenskega borilstva po zgledu Smučarske zveze Slovenije, ki združuje vse smučarske 
športe pod svojim okriljem?

To združenje se imenuje Združenje zvez borilnih športov Slovenije, ki pa se že nekaj let od prve ideje o ustanovitvi in do svoje formalne 
registracije prebija skozi težke organizacijske prepreke, ki so posledica slovenske organiziranosti/strukture športa. Takšno združenje naj 
bi imelo tudi funkcijo povezovanja borilstva, kot glavni cilj pa bi bila lahko tudi priprava 14 uradnih borilnih športov za udeležbo na World combat
games - Svetovnih borilnih iger 2013 v Sankt Petersburgu 2013 v Rusiji. Do sedaj pa žal še nismo zasledili nobenih posebnih aktivnosti v zvezi
s tem vse bolj aktualnim dogodkom.

11. Ali obstajajo nekakšni Nacionalni panožni borilni specializirani športni centri?

V tujini poznajo takšna središča predvsem v prestolnicah, kjer se trenira s selekcijo usmerjeno, za vsakega izmed 14 borilnih športov ločeno.
Takšne objekte in organiziranost je pred leti že predvidel za slovenski šport tudi OKS - Olimpijski komite Slovenije, vseeno pa v borilstvu - vsaj
udarjalnem ne čutimo večjih premikov. Govorimo o javnih športnih objektih (vpisanih v razvid športnih objektov - MŠŠ), ki bi zagotavljali
predpisane trenažne pogoje (določenih v poizvedbi OKS za vsako borilno panogo) - permanentno postavitev - borišča - pri udarjalnih športih je 
to ring in pa vso potrebno infrastrukturo permanentno postavljenih udarjalnih vreč, skladišče tarč in udarjalnih ščitov itd. NE - takšnega objekta 
v prestolnici niti širše še ni na voljo, pa tudi v strategijah razvoja - investicij v športne objekte za naslednja leta ni takšnega projekta.
Pred nekaj leti je bil narejena študija Borilnega športnega centra izven prestolnice - torej v Kranju kjer je skoraj za faktor 10 krat manj populacije, 
kot v prestolnici, ki bi lahko trenirala v takšnem centru - če seveda upoštevamo, da je Ljubljana poleg tega še močno univerzitetno središče in
bi takšen objekt močno potrebovala.
Ljubljana je torej ena redkih prestolnic, kjer borilstvo zaradi svoje neenotnosti ni doseglo temeljnih nalog po takšnih trenažnih prostorih. Temu 
primerni so verjetno tudi mednarodni rezultati kontaktnega udarjalnega borilstva , katerega obstoj zagotavljajo predvsem manjši borilni centri na 
periferiji daleč izven dosega prestolnice. Seveda pa obstajajo tudi v glavnem mestu posamezni manjši kletni ali temu podobni trenažni prostori 
namenjeni udarjalnemu borilstvu v privatni lasti, ki pa v največji meri niso niti vključeni v delo teh 14 uradnih tekmovalnih borilnih športov, temveč
so zaradi svoje komercialne naravnanosti usmerjeni v točno določen cilj - preživetje na športnem trgu.
V takšnih okoljih je trening verjetno bolj individualiziran, morda pa je delo manj ciljno usmerjeno k izhodu na mednarodna tekmovališča, kar pomeni
tudi manjšo finančno obremenitev takih okolij.

12. Ali ima moj trener usposobljenost za svoje poučevanje?

Zaradi ohlapne definicije amaterstva in profesionalizma je v svetu nastalo več boksarskih zvez in tudi več kikboksarskih zvez, zaradi izjemne 
promocije teh športov v preteklosti. Poleg uradne amaterske WAKO kikboks  mednarodne zveze se je pojavila še vrsta podobnih in celo OKS -
Olimpijski komite Slovenije je v preteklih letih upošteval tudi rezultate drugih kikboks zvez. Podobno je bilo v boksu. Ali so rezultati doseženi v 
federacijah izven edine amaterske uradne boksarske zveze AIBA lahko priznani so begali mnoge slovenske športne strokovnjake.
Podobno pa je z usposobljenostjo v primerih teh športov, kjer bi eventuelno lahko trener poučeval kikboks neke druge kikboks federacije, ki pa 
ni uradna WAKO federacija ali pa boks, ki ni amaterski AIBA. Prav tako se zastavlja problem usposobljenosti trenerjev mnogih stilskih različic 
karateja ali pa mnogih taekwondo različic.
Tako pa se spet zavaja javnost kaj je tista mednarodno priznana športna panoga in kaj so nekakšne stilske različice, ki so nastale kot drobljenje
osnovnega športa.
Z regulacijo in definicijo pravil v slovenskem športnem prostoru bi to problematiko z lahkoto omejili.
Načeloma morajo imeti trenerji usposobljenost, ki jo pridobijo na tečajih svojih Nacionalnih panožnih športnih zvez, le ta pa jim vsako leto tudi izdaja
licence za opravljanje te dejavnosti.
Seveda pa nastane težava, ko si neko novo ustanovljeno društvo, ki si dodeli s svojimi člani, ki nikoli niso trenirali boksa ime Boksarski klub, pa se 
kasneje ne javljajo na razpisih namenjenih športu v svojih lokalnih skupnostih, kljub temu pa vpisujejo svoje člane v programe boksa in za to nimajo
potrebne usposobljenosti - kljub temu niso podvrženi nikakršnemu pregonu, saj ne ogrožajo porabe javnih sredstev. S stališča pravnega reda na 
področju Slovenije se ukvarjajo z rekreacijo, ki ni škodljiva, plačujejo telovadnice in se morda celo ukvarjajo z mladino, kot je zapisano v njihovem
statutu/pravilih.
Kljub temu pa ostane nek grenak priokus takšnega delovanja, saj zavajajo javnost s svojim nepoznavanjem športa, izčrpavajo bazo potencialnih 
kandidatov, ki jim lahko ponudijo samo približni trening takega borilstva na drugi strani pa skrbi dejstvo da borilne športe kot bolj rizično oblika športnega
treniranja in tekmovanja prepuščamo v roke športno neukih ljudi, ki zaradi pomankljive regulative povzročajo borilnemu športu več škode kot koristi.
Ta problematika je bila izpostavljena na predavanju ŠZLJ - Športne zveze Ljubljana v pogovoru z neko odvetniško družbo, kjer pa nismo našli s 
skupnimi močmi rešitve iz takšnih situacij.

13. Ali ima Zveza borilnih športov Ljubljana kakšno povezovalno vlogo v smeri regijskega povezovanja borilstva v relaciji do Združenja
zvez borilnih športov Slovenije ZZBŠS?

Zaenkrat ZZBŠS še ne upošteva regijske delitve, ki bi morda bila lahko zanimiva točka razvoja slovenskega borilstva, verjetno pa je to povezano tudi 
s politiko financiranja in razdelitve dejavnosti v posameznih regijskih enotah, ki jih za sedaj zaokrožajo predvsem regionalne pisarne posameznih 
občinskih športnih zvez - članic OKS. Prav takšne regijske borilne športne zveze pa bi bile lahko tudi nosilke razvoja posameznih borilnih regionalnih 
športnih centrov in bi na nek način lahko pripomogle k hitrejši sistematizaciji in racionalizaciji razmer v borilstvu.

14. Poškodbe na treningu?

Seveda so možne, zato je najbolje če je trener tudi sam zavarovan za primer odgovornosti pri takšnem dogodku. Takšna zavarovanja nudi ŠZLJ - Športna
zveze Ljubljane svojim članicam. Zato si izberite dobro urejeno klubsko okolje v katerem je za varnost čimbolj poskrbljeno, kjer ima trener možnost
z vozilom priti čim bližje telovadnemu prostoru (dovozna pot), z najemodajalci pa se je potrebno dogovoriti tudi o možnosti prestopanja vse bolj popularnih
zapornic za parkirišča, ki okoli telovadnih prostorov rastejo v zadnjem času kot gobe po dežju in so le redko ali zelo težko osvojljiva tudi z dogovorom.


Preglednica vrhunskega borilnega športa:

SportaccordARISF in MOK  – uradni amaterski borilni športi:

Olimpijski borilni športi MOK

boks (AIBA)

rokoborba (FILA)

taekwondo (WTF)

judo (IJF)

ARISF priznani neolimpijski športi

karate (WKF)

sumo (IFS)

wu-shu (IWUF)

AIMS - Sportaccord priznani neolimpijski športi

ju-jitsu (JJIF)

aikido (IAF)

sambo (FIAS)

tajski boks (IFMA)

kikboks (WAKO)

savate (FISav)

kendo (FIK)



















* V Sportaccord mednarodnem seznamu 90 uradnih športov pa zaenkrat na žalost še ne najdemo naslednjih borilnih veščin:
capoeira, nanbudo, brazilski ju-jitsu, ITF taekwondo, krav maga, kali, wing tsun kung fu, mma (spada pod rokoborbo), tradicionalni karate in ostale stilske oblike karatejev (nanbudo, sankukai, kyokushinkai,  ...) (lahko nastopajo znotraj WKF, kot samostojna stilska tekmovanja pa ne štejejo v smislu uradnega  vrhunskega dosežka po uradni Sportaccord klasifikaciji), hapkido, jeet koon do, profesionalni boks, kempo, ...
(Vir: Spletna stran Sportaccord, ki jo upošteva pri rangiranju v vrhunski šport tudi Olimpijski komite Slovenije)

Univerzitetni borilni športi FISU:

FISU univerzitetni - Olimpijski borilni športi MOK

boks (AIBA)

rokoborba (FILA)

taekwondo (WTF)

judo (IJF)

ARISF priznani neolimpijski univerzitetni športi FISU

karate (WKF) in wu-shu (IWUF)

AIMS - Sportaccord priznani neolimpijski univerzitetni športi FISU

savate (FISav) in tajski boks (IFMA) in sambo (FIAS)


















Univerzitetna borilna tekmovanja so del: 
Evropskih univerzitetnih prvenstev - za ljubljansko območje skrbi za odhode študentov na ta tekmovanja Športna zveza univerze v Ljubljani (karate, taekwondo, judo)
Svetovnih univerzitetnih prvenstev - na nacionalnem nivoju skrbi za odhode študentov na ta tekmovanja Slovenska univerzitetna športna zveza (savate, tajski boks, sambo, wu-shu, karate, taekwondo, rokoborba, boks)
Letnih univerzijad - na nacionalnem nivoju skrbi za odhode študentov na ta tekmovanja Slovenska univerzitetna športna zveza (taekwondo, judo)