15 uradnih borilnih športov

Kaj so uradni borilni športi?
Gre za Sportaccord priznane športe, ki so vključeni na Borilno olimpiado ki je letos 2013 potekala v Rusiji.

Ali v Sloveniji javnost, mediji, loikalne skupnosti, država in strokovne športne organizacije ločujejo med uradnimi borilnimi športi in ostalimi?
NE. Absolutno ne. Tudi pri financiranju tega poligona športa prihaja do nerazumevanja kaj pomeni članstvo v Sportaccord.

Zakaj mediji ne oglašujejo uradnih borilnih športov, ki jih financirajo lokalni proračuni in zvezni proračun ter tudi koncesnine iger na srečo?
Gre za sistemsko napako morda trenutno izrojenost, ki so jo prinesla leta kaotičnega dela v mednarodnem ali domačem nepovezanem borilstvu.Uradni borilni športi le stežka ali skorajda ne dobimo medijske pozornosti. Čeprav Sportaccord združenje kot merilo obstaja že vse od leta 1967, kart je kar lepo obdobje za urejanje razmer ...

Bi znali podati oceno kolikšen procent vse borilne ponudbe v Sloveniji deluje izven okvirov uradnih borilnih športov oz NPŠZ - Nacionalnih panožnih športnih zvez?
Težko je podati oceno saj je v zadnjem letu ta ponudba pravzaprav popolnoma podivjala brez vsakega nadzora. Uradni borilni športi preživljajo težke čase, saj jim takšen komercialni parazit odvzame na športnem trgu populacijo, hkrati pa tudi sredstva za delovanje na nek način ki bi jih pridobili s članarinami. Morda se ne bi zmotili če bi bila ta številka blizu 80% ? Verjetno ne ... in nekatere panoge kot je nogomet ali smučanje takšnih podvojenih oblik delovanja zagotovo ne bi tolerirali na poročju RS v svojo škodo.

Kakšna je bila promocija Borilne olimpijade 2013 s strani članice OKS - Združenja zvez borilnih športov Slovenije, ki naj bi jo financirala FŠO in MIZŠ?
V času iger kakšne močnejše akcije ni bilo zaslediti...

Kakšno vlogo je v Sloveniji odigralo 5 olimpijskih borilnih športov v zvezi s promocijo in identifikacijo Borilne olimpijade 2013?
Zaslediti ni bilo kakšne posebne objave ali akcije... Čudno je takšno stanje... Lahko bi bolje pritegnili pozornost medijev saj je prisotnost 5 olimpijskih športov tako kot v Pentathlonu kar zanimivo ...

Koliko uradnih zvez borilnih športov v Sloveniji, ki imajo glasovalno pravico v Olimpijskem komiteju Slovenije se sploh še ni ukvarjala z vrhunskim športom (ali vsaj predstavitveno kot npr. aikido Aikikai zveze Slovenije), čeprav uživajo status zveze NPŠZ, ki goji vrhunski šport?
Po poizvedbi sta takšni zvezi vsaj dve, kjer je tudi poligon tekmovalnega dela sorazmerno obsežen.

Profesionalizem - amaterizem v borilstvu?
Cilj združenja Sportaccord je amaterskemu športu zagotoviti stabilen tekmovalni amaterski poligon, ki ga kasneje tudi komercialno po končani amaterski karieri nadgradijo v svoji organizaciji, ki ima tudi svoj profesionalni tekmovalni poligon. sedanje stanje pa je takšno da država financira amaterizem ki ga kasneje profesionalne organizacije ni niso del uradnih borilnih športov kot podjetja poplenijo in mu odvzamejo ves najodličnejši kader. Takšen trend se npr. v boksu vleče vse od samih začetkov amaterizma kljub mnogim naporom in reformam na tem področju. Seveda pa se prav v okviru idejo Borilne olimpijade kaže svetla luč na koncu tunela.

Ali lahko v Sloveniji vrednotimo športne dosežke na področju borilnega profesionalizma?
Načeloma ne saj MOK - Mednarodni olimpijski komite podpira samo amaterizem, v praksi pa se je že na nekaj primerih izkazalo da je to možno. Zadni takšen primer s področja borilstva je prav Dejan Zavec.

Bi morali v Sloveniji razmisliti o ločeni obravnavi amaterizma in profesionalizma v borilstvu?
Zagotovo. Vendar ne samo v boksu temveč tudi v tajskem boksu, kikboksu, savatu in še ostalih izjemno gledljivih uradnih borilnih panogah.

Ali ima v Sloveniji uradnih 15 borilnih športov svojo skupno zvezo - združenje, ki je tipično za uradne Sportaccord borilne športe in bi promoviralo Borilne olimpiade?
NE. To bi lahko bilo recimo Združenje zvez borilnih športov Slovenije, ki pa pod svoje okrilje sprejema vsakogar, ki spominja na borilstvo, mednarodno pa deluje v okviru zveze CIST - Delavskega športnega gibanja, ki z Borilno olimpiado nima dosti skupnega. Na takšen način se kopica borilnih športov in različic le teh ter vsako leto porajajočih novih oblik in novitet borilstva ne more vmeščati v obstoječe okvire teh 15 uradnih panog, ki ponujajo več kot dovolj tem frakcijam. Zaradi tega tudi v Sloveniji ni velikega zanimanja za vključevanje v borilne Nacionalne panožne športne zveze, saj lahko v borilstvu deluje kdorkoli samostojno, brez omejitev kakor si pač zamisli in zaželi. Paziti mora samo na to da ne črpa javnih sredstev saj bi ga samo na ta način lahko obiskala športna inšpekcija.

Torej borilstvo lahko poučuje kdorkoli v Sloveniji?
Kdorkoli. In še dodatna praksa za takšne pojave je da tudi izven društvenega obsega - divje.

Ali lahko vlečemo analogijo s strelstvom, kjer bi kot v ZDA lahko vsakdo kupil puško ali pištolo, ali pa kot v Sloveniji kjer si takšnih stvari ne smemo privoščiti po svoje?
Morda je kratek odgovor na vprašanje ki je večplasten samo beseda Texas.

Kako je možno rešiti takšno stanje?
Samo s skupnim konsenzom vseh vpletenih to pa je uradnih Sportaccord borilnih športov, ki domujejo v NPŠZ znotraj OKS med ministrstvom, OKS in pristojnimi katedrami za borilstvo Fakultete za šport.
Definirati je potrebno kaj se sme in kaj ne, kašna je najbolj racionalna praksa delovanja slovenskega borilstva kot celote in ne sajenje malih vrtičkov, ki kot vidimo po Borilni olimpiadi 2013 ne prinesejo nič bistvenega.

Kaj pa razmerje kontaktno udarjalno borilstvo in nekontaktno v Sloveniji?
Tu gre za pomembno prelomnico o kateri v Sloveniji noče nihče slišati temveč jo poskušajo izravnati - izenačiti. Če položimo roko namesto raperske klasične poze (v smeri mednožja) le to na področje srca potem lahko odprto rečemo da Slovenija v kontaktnem borilstvu kot 2 milijonska država zaenkrat nima kaj iskati. S takšnim nepovezanim delom in bežanjem od uradnih tekmovanj ali maloštevilni udeležbi na teh je diagnoza jasna - BOLESTNO stanje. A spremeniti se da ogromno in prav majhni narodi zmorejo individualno kontaktno borilstvo dvigniti visoko. Udeležba letošnjega leta v m. članski konkurenci na SP v savatu (1 tekmovalec - Francija), kikboks (0 tekmovalcev - Brazilija), tajski boks (2 tekmovalca - Portugalska), boks (1 tekmovalec - Kazahstan). Vendar pa imamo ogromno gala nastopov, ogromno profesionalnih spopadov za titule, že sosednji Hrvati pa so začudeni nad našo maloštevilčnostjo na uradnih tekmah.

Zakaj imajo komercialni centri v Sloveniji skorajda popolno borilno opremo in prostorske kapacitete, na drugi strani pa Nacionalne panožne športne zveze na področju kontaktnega borilstva šepajo v temi kljub svojemu tekmovalnemu delu in rezultatom, ki jih ustvarjajo?
Dejstvo da na področju savata kljub uspehom, ki jih beležimo po 10 letih še nimamo ringa niti svojega prostora je zgovoren podatek, ki morda govori o naši-savate popolni nesposobnosti zagotavljati materialne pogoje v Sloveniji na drugi strani pa uspevamo z vrhunskimi rezultati v tujini kar nas nekako vleče ven iz te na videz kontradiktorne pozicije. Pa vseeno. tako razdvojen je vseeno izjemno težko biti, razen če ...


VIDEOPOSTNETKI FINAL 15 URADNIH BORILNIH ŠPORTOV NA OLIMPIADI BORILSTVA 2013


1. Savate
(francoski boks)

2. Muay thai (tajski boks)


3. Kickboxing


4. Karate


5. Wu-shu (Sanda kung-fu)

6. Boks

7. Taekwondo WTF - ekipno



8. Rokoborba
grappling no GI (MMA)
rokoborba - pankration
prosti slog timsko


9. Kendo (japonsko tradicionalno mečevanje)

10. Sabljanje (evropsko športno mečevanje)


11. Sumo

12. Ju-jitsu

13. Aikido

14. Judo

15. Sambo