Naša župnija

Sv. Miklavž




Dobrodelni koncert





Vabljeni !


Zahvalna nedelja



Srečanje zakoncev jubilantov



Zlata poroka
Šuman Kristina in Ivan


Zlata poroka
Fanedl Marica in Ivan






Oratorij 2017




Slovesna sv. maša ob 80-letnici
ge. Ivanke




Oratorij 2017


Krištofova nedelja
blagoslov vozil



Romanje v Mariazel








Zaključek devetošolcev





Florjanovo





Blagoslov obnovljene prižnice







Čestitke ge. Ivanki Božičnik





Sveta birma


Velika noč








Ob materinskem dnevu





Nova spovednica







Statistika za leto 2016

Projekti KARITAS v 2016

Polnočnica








Luč miru iz Betlehema





Obisk Sv. Miklavža




Zahvalna nedelja



Romanje v Rim



Srečanje zakoncev jubilantov 2016




Fatimska Marija v naši župniji





Ponovitev nove maše

10. julija 2016 smo bili ob 7.00 uri deležni ponovitve nove maše novomašnika Matjaža Muršiča Klenarja.

Foto: FotoTone

Zaključek šmarnic pri Gorjupovi kapeli
v Zg. Partinju





Zaključek šmarnic na Vardi



Prvo sveto obhajilo

Prvoobhajanci 2016




Saditev cepiča potomke stare vinske trte






Velika noč




Postni čas



Božični koncert





Polnočnica





Miklavž pri Svetem Juriju



Advent 2015



Dobrodelnik koncert župnijske Karitas




Srebrna sveta maša





Oratorij 2014



Zaključek skavtskega leta



Sklep šmarnic pri Gorjupovi kapeli




Sklep šmarnic pri kapeli na Vardi



Zaključek veroučnega leta

2014 05 25 Zaključek veroučnega leta



Prvo sveto obhajilo



Florjanovo



Jurjevo žegnanje



Birma pri Sv. Juriju



Cvetna nedelja



REGINA MARTYRUM

Google+ Post



4. postna nedelja




Postni čas

Božični koncert Jurovskega okteta






Zakonci jubilanti 2013


LETO VERE

 

 

 

Procesija Sv. Rešnjega telesa


Slovesnost svete birme




Jurijev glas  


Velika noč


Cvetna nedelja

Materinski dan
P o s t n i      č a s


S V E Č N I C A

Jezusovo darovanje - Svečnica

Sveti Jurij 2012


B O Ž I Č

PRAZNIK DRUŽINE IN ŽIVLJENJA




Dragi župljani Jurovske župnije.

V adventu smo se pripravljali na Jezusovo rojstvo. Adventni venček je bil vsako nedeljo svetlejši, in ko so zasvetile vse štiri svečke na venčku smo dočakali Božič – Jezusovo rojstvo.

Adventni čas naj bi bil čas zbranosti, upanja in duhovne prenove. Komercializacija pa je spremenila ta čas v vesli december, ko nam trgovci ponujajo vsemogoče in tako nekoliko osiromašijo maše denarnice.

Jezus od nas pričakuje veselje, zato se v decembru kristjani veselimo skorajšnjega Jezusovega rojstva. Poskrbeti moramo, da se na praznovanje božiča duhovno pripravljamo, saj samo duhovno obogateni lahko začutimo bogastvo in vsebino božičnega praznika.

 

Božič je čas veselja in je drugi največji krščanski praznik. Betlehemsko dete nam tudi letos sporoča, da je vsako življenje največji dar, zato se ga moramo veseliti in ceniti. Noben človek ne sme biti samo številka ali delovna sila, katero se izkorišča. Na žalost se včasih zgodi, da se človeka kot osebe ne ceni dovolj in da se vse gleda skozi profit oziroma dobiček.

 

Sporočilo božičnega praznika je: vsak človek je božji otrok, vsak človek mora imeti dostojanstvo, vsakega človeka moramo spoštovati! Za Boga smo vsi pomembni zato vsakega izmed nas vabi, da hodi po poti vere upanja in ljubezni.

 

Kristjani moramo biti odprti za vsakega človeka. Kakor Božje dete razširja ročice v jaslicah in simbolično objema ves svet, tako moramo tudi mi biti sposobni vsakega spoštovati in ceniti.

 

Vsak človek je grešnik in lahko v življenju tudi »pade«. Bog mu vedno ponudi »roko« in mu pomaga vstati. Zato ni tragika, če kdo »pade«, tragika je, če nočemo sprejeti Božje pomoči in pomoči bližnjih ter se ne poberemo.

 

Drage sestre in bratje v Kristusu!

Ob letošnjem božiču vam želim obilo božjega blagoslova! Naj Bog blagoslavlja vaše življenje, družine in domove. Betlehemsko dete naj vam nakloni mir, sožitje in ljubezen.

Vsak človek je božji otrok zato moramo vsakega sprejemati in nobenega obsojati, saj je Bog tisti, ki pozna naša življenja in samo on bo vsakega zares pravično sodil.

 

Betlehemsko dete vsakega izmed nas vabi, da odstremo tančice, ki nam preprečujejo, da bi brez zadržkov sprejemali svoje bližnje in živeli po Jezusovem nauku. Naj bo letošnji Božič priložnost, da utrdimo vezi medčloveških odnosov in zaživimo v Kristusovem miru in ljubezni!

                                                            Vaš župnik

 




SVETim ZA VSE





Foto utrinki:


Umestitev novega župnika g. Janka Goergnerja













Zahvala g. Krašovcu 31.7.2011


31.7.2011


31.7.2011

31.7.2011


           

26.6.2011

26.6.2011
26.6.2011


21.6.2011

21.6.2011


                  Povezava  >Zadnja Obvestila<




VELIKA NOČ 2011

Velika noč 2011

Praznovanje velike noči je veličastno srečanje z resnico, da je Jezus premagal smrt in s to zmago obogatil vse ljudi vseh časov. Zaradi te resnice se naše telesno umiranje dogaja s pogledom naprej. V župniji Sv. Jurija je to bila še posebej  pomenljiva  resnica, ker smo se pred nedavnim morali posloviti od gospoda župnika Alojzija, ki je v tej sredini 22 let oznanjal kot osrednji in najvažnejši dogodek in sicer Jezusovo vstajenje. Bilo bi boleče, če bi gospoda župnika ne gledali v Luči  te Resnice, saj ne moremo zavreči njegovega glavnega poslanstva: oznanjati večno življenje v Božjem kraljestvu. In tam je, zato smo zanj molili, ker mu želimo to, kar je oznanjal.

 Zahvala za odrešenje:

Hvala, ti Jezus – naš odrešenik, za tvojo ljubezen, ki odrešuje svet. Hvala za tvoje trpljenje, ki v naš obup prinaša luč, za tvoje darovanje samega sebe. Hvala ti za večno življenje, resnico, ki zasenči našo navezanost na ta svet. Hvala ti Jezus za odrešenje, s katerim si nam odprl nebeško kraljestvo.

Naj bodo tudi letošnji velikonočni prazniki za vse duhovno bogati, še posebej pa bolnim in onemoglim.                                          


Župnijski praznik Sv. Jurija

 Pred nas  stopa podoba svetnika sv. Jurija, kateremu je posvečena naša župnija. Samo po sebi umevno je, da praznujemo skupaj, starejši in mlajši, saj  s svojim vzgledom nagovarja vse generacije. Skozi vsa obdobja nas župnijski zavetnik sv. Jurij zbira okrog sebe v tem lepem svetišču. Odkriva nam pomembne krščanske drže, da se naj borimo proti vsemu, kar hoče uničiti sožitje, dobroto, razumevanje in sodelovanje v naši skupnosti, kar nam hoče vzeti ljubezen in spoštovanje. Svetnik gleda iz svojega povzdignjenega mesta v vse smeri in kotičke svetišča, kot da nas uči moliti in peti, prejemati zakramente in živeti iz njih. Svetnik je tu, da nam sveti celo v globine naših src. Upravičeno smo lahko hvaležni in ponosni, da je to svetišče tako lepo prenovljeno, saj pogled ostrmi in človeka postavi v držo molitve.

In tukaj je zelo vidna vaša župnijska zavest, vaša vera v podobi in vaša moč v sodelovanju.  Za letošnje žegnanje, sem prepričan, da bo duhovno navzoč tudi gospod župnik Lojze, ki iz nebes gleda na svojo župnijo, skupaj s Sv. Jurijem župnijskim zavetnikom. In župnijsko občestvo naj bo popolno:  živi in mrtvi, sedaj živeči in naši dragi rajni farani skupaj z duhovniki. Na priprošnjo Sv. Jurija naj Bog blagoslovi našo župnijo in opogumi mlade tudi za duhovni poklic. 

Martin Bezgovšek, župnijski upravitelj



Zadnje slovo od + župnika Alojzija Antolina


NAGOVOR NADŠKOFA DR. MARJANA TURNŠKA MED POGREBNO MAŠO:

"Spoštovana sestra in bratje rajnega duhovnika in prodekana Alojzija Antolina z družinami ter ostali sorodniki, dragi župljani župnije Sv. Jurij v Slovenskih goricah, dragi g. dekan in dekanijski ter drugi duhovniki, drage redovnice in redovniki, dragi bratje in sestre!

»Če namreč verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali v Jezusu, privedel skupaj z njim« (1 Tes 4,14). To Pavlovo vero v vstajenje izpovedujemo tudi mi v tem trenutku, ko obhajamo sveto evharistijo, ta največji sad velike noči našega Gospoda, ob mrtvem telesu vsem nam dragega duhovnika Alojzija Antolina. Ko bo sam Gospod ob nadangelovem glasu in ob božji trombi stopil z neba, bo prav to telo našega brata vstalo, ker je zaspal v Gospodu (prim. 1 Tes 4,16). In spet se ga bomo razveselili! Oznanilo te vere je bilo središčno sporočilo njegovega duhovniškega oznanjevanja in je tudi ob uri njegovega slovesa od nas za vse tukaj zbrane vir tolažbe in upanja v večno življenje. Ob rajnem duhovniku Alojziju prosimo za milost poglobitve vere v njegovo in naše vstajenje!

Na predvečer pepelnice se je Gospodar življenja odločil, da našemu bratu letos dovoli enkrat za vselej preskočiti liturgični postni čas in ga sprejel v zarjo velike noči vstajenja. To je bil dan, ko se je po vesoljni Cerkvi oznanjal pravkar slišani evangeljski odlomek. Četudi sam duhovnik Alojz tisti dan ni obhajal svete maše, so te besede le ustvarjale duhovno okolje njegovega odhoda s tega sveta. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega« (Mr 12,17), je Jezus položil na srce vsem, ki so ga poslušali. Poudaril je, da denarij pripada cesarju, ker je na njem njegova podoba in njegov napis; svetu torej pripada to, kar je na tem svetu posvetnega. In kaj pripada Bogu; kaj nosi Božjo podobo in napis? In to je človek. Bog ga je ustvaril po svoji podobi in podobnosti.

T
ako zremo danes na tem svetu zadnjič sobratovo telo, ki je v času zemeljskega življenja bilo nosilec Božje podobe v teh zemeljskih razsežnostih. Čez štiri dni bi poteklo dvainšestdeset let, odkar se je ta Božja podoba rodila v verni družini v Odrancih in tam mu je pri krstu Sveti Duh neizbrisno zapisal svoj prvi napis v duha: »Božji otrok«. V njegovi družini je Bog izmed sedmih »svojih podob« dva poklical v duhovniško služenje, brata Štefana in Alojzija. Leta 1974 je prvemu napisu v Alojzijevega duha Sveti Duh dodal neizbrisno dopolnilo: »Ti si duhovnik vekomaj.« In tudi ko smo ga v zadnjih tednih zrli praktično že negibnega na bolniški postelji in se spraševali, čigava je ta použita »podoba« in skrivnosten napis, ki je nevidno sijal na njegovem obličju, smo v duhu prepoznavali, da pripadal Bogu. Ves in vedno bolj dokončno! Potrjeno spet z maziljenjem s Svetim Duhom v zakramentu bolniškega maziljenja. Vmes, med tema dvema maziljenjema, pa je ta Božja podoba, naš brat, bila svoj duhovni boj med dobrim in zlom širom po naši sedanji metropoliji. Med Mursko Soboto in Šoštanjem je kar na desetih pastoralnih mestih duhovniško deloval. Kar je bilo na tej poti »cesarjevega«, je sedaj propadlo in je izničeno po Božji dobroti, kar pa je bilo »božjega« pa je oplemeniteno, v njem in po njem tudi v nas.

Še posebej smo danes skupaj z vami, verniki tukajšnje župnije, hvaležni Gospodu, da je dal zadnjih dvaindvajset let svoji podobi v našem sobratu duhovniku Alojziju žareti v vsej polnosti duhovniškega poslanstva prav v tem kraju. Njemu pa smo hvaležni, da je svoj duhovni boj tako zvesto bojeval in ga dobojeval v dokončno zmago kreposti nad strastjo, v zmago ljubezni do Boga in bližnjega nad zagledanostjo vase. Če kaj sodobni človek, in še posebej mladi, resnično potrebuje, je to prav pričevanje, da je med praznimi ponudbami tega sveta, ki uničujejo, in pristnimi ponudbami evangeljskega življenja mogoče izbrati slednjega in ga tudi uspešno živeti. Pokojni duhovnik Alojzij je s svojo življenjsko zgodbo lahko nagovarjal, bodril in pomagal mnogim, ki so obupovali in bili razočarani nad seboj, češ da niso sposobni zaživeti novega življenja. Dragi sobrat duhovnik Alojzij, hvala ti za tvoje pričevanje, da je Bog v nas močnejši od vsega.

Sad te zmage je bilo tudi njegovo goreče pastoralno življenje v tej župniji, ki bolj kot iz vzorno prenovljene cerkve in drugih zgradb, sije iz vaših duš in vašega življenja po veri, dragi župljani župnijskega občestva Svetega Jurija. Naj vam smrt vašega dušnega pastirja ne bo v omahovanje ali zgolj v žalost, ampak nova spodbuda na poti, ki vam jo je rajni gospod župnik kazal in po njej tudi sam hodil pred vami, a za Gospodom. Brez dvoma, da je za naše spoznanje, njegova smrt prerana. Zato tudi še bolj boleča. A smrt vedno vznemiri, ker vedno predstavlja negotovost in je v sedanji obliki zaradi izvirnega greha nekaj neprimernega za človeka. A v tem trenutku nam ostaja vera v vstalega Gospoda, ki edina »sega« preko groba. V njej nam Pavel razodeva: »Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu« (1 Tes 4,16). Kristus je edini, ki nam resnično zagotavlja, da je življenje tudi po smrti. Še več, da je pravzaprav tam naš pravi dom z mnogimi bivališči. To pa pomeni, da tja vodi tudi mnogo poti. Za vsakega je pripravljena njemu lastna pot, kot tudi njemu lastno prebivališče. S to vero izpovedujemo, da je odrešenje zelo osebno dogajanje, kjer se človek in Bog osebno ne le srečata, ampak tudi dokončno združita. In v tej veri se nam smrti ni treba bati. Zato tudi ob uri zemeljskega slovesa od duhovnika Alojzija Antolina ne čutimo samo žalosti, kar je normalno čustvo na tem svetu, ampak tudi duhovno veselje v Svetem Duhu, ki je njegov dar vernemu srcu.

V evharistično molitev pa vključujemo tudi zahvalo vsem, ki ste mu bili v življenju blizu, še posebej sobratom duhovnikom, ki ste ga v posameznih življenjskih obdobjih spremljali in podpirali; med njimi še posebej vam, gospod dekan lenarške dekanije, ki ste mu bili še posebej blizu. Zahvala gre tudi domačim, še posebej vam, spoštovana sestra, ki ste zadnja leta z njim živela in mu bila v veliko pomoč. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici v Mariboru in mu bili v duhu blizu, ko je počasi odhajal. Vsem naj Bog, zdaj že na njegovo priprošnjo, povrne z večnimi darovi!

V duhu vere v vstajenje nadaljujmo obhajanje najsvetejše daritve za rajnega župnika in prodekana Alojzija, da bomo z mirom v srcu mogli izročiti zemlji, kar je njenega, »in Bogu, kar je božjega!« (Mr 12,17).
Amen!"

Povzeto po www.slomsek.net























R.I.P.

http://www.skofija-sobota.si/zupnija/odranci/novica.php?id_novice=601


Umrl naš župnik g.Alojzij Antolin (1949 - 2011)

Teden dni pred izpolnjenim 62. letom zemeljskega življenja je v torek, 8. marca 2011,
v mariborski bolnišnici umrl duhovnik mariborske nadškofije Alojz Antolin,
župnik pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah in prodekan lenarške dekanije
.



Rojen je bil 15. marca 1949 v župniji Odranci v družini, ki je Cerkvi na slovenskem dala dva duhovnika (brat Štefan kot upokojeni duhovnik biva v Domu duhovnikov v Mariboru). 

Ker je želel postati duhovnik, je po šolanju v osnovni šoli vstopil v Slomškovo dijaško semenišče v Mariboru, nato po opravljeni maturi v Bogoslovno semenišče. Teologijo je študiral v Ljubljani in Mariboru in bil 29. junija 1974 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika.

Po mašniškem posvečenju je opravljal službo duhovnega pomočnika - najprej v Murski Soboti in na Tišini (1974 – 1975); Nato je po nekajmesečni kaplanski službi v Šoštanju (1975) odšel za kaplana v župnijo Sv. Marjeta niže Ptuja (1975 – 1977); od tam za kaplana v Zreče (1977 – 1981); nato v Turnišče (1981 – 1984); ter od tam za kaplana v Mursko Soboto 1984 – 1985). 

Leta 1985 je prevzel v upravo župnijo Martjanci in obenem soupravo župnije Kančevci, ter na tem službenem mestu ostal do leta 1988. Meseca oktobra 1988 je bil imenovan za kaplana pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah z naročilom, naj pastoralno deluje v župniji sv. Jurija. Leta 1992 je nato prevzel župnijo Sv. Jurija, kot župnijski upravitelj. S 1. oktobrom 1994 pa vse postal župnik iste župnije in to službo opravljal do svoje smrti. Poleg službe župnika je bil v zadnjem mandatnem obdobju še prodekan v lenarške dekanije. 

Župljani sv. Jurija so poznali svojega župnika kot skrbnega in tenkočutnega dušnega pastirja, ki je vse svoje delo in moči zastavil v dobro župljanov in župnije. Rad je bil med svojimi župljani in župljani so to njegovo ljubezen cenili in ga spoštovali. Radi so sodelovali z njim. Lepo obnovljena in vzdrževana župnijska cerkev ter župnišče sta vidni znamenji njegovega dela in njegove tesne povezanosti z župljani. 

Letos, na svečnico, 2. februarja 2011 je duhovnik Alojz še bil med svojimi župljani, in z njimi obhajal najsvetejšo daritev. Zaradi akutne pljučnice so ga poslali na zdravljenje v mariborsko bolnišnico, kjer pa se je njegovo bolezensko stanje še poslabšalo. Zadnje tedne je bila bolniška postelja oltar, na katerem je duhovnik Alojz Bogu daroval daritev svojega življenja. Naj mu bo Gospod bogat plačnik za njegovo darovanje in predano služenje Cerkvi.

Povzeto po:
http://www.slomsek.net/Slomsek/Template//index.php/?fStran=clani&fPod=Dogodki&fIzb=vec&fId=684



ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JURIJA V SLOV. GORICAH



Cerkev Sv. Jurija v Slov. goricah se prvič omenja leta 1388. Sedanja župnijska cerkev je bila sezidana leta 1501. Nekoč je spadala v prafaro Jarenina. Cerkev je bila prvotno podružnica župnije Sv. Lenart v Slov. goricah. Kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1786.



Cerkev stoji obrnjena proti sončnemu vzhodu na mali vzpetini. Je cela zazidana in krita z opeko; v vseh delih je obokana in tlakovana s cementnimi ploščami. Kor in ladja imata enake rebraste oboke. Cerkev je naslonjena na oporne stebre. Zvonik je postavljen pred cerkvijo. Levo in desno so bile prizidane stranske kapele.


V prezbiteriju je pet barvnih gotskih oken. Leta 1905 so bile kapele poslikane s freskami. V kapeli na južni strani so slike Jezusovega življenja, v kapeli na severni strani so pa slike iz Marijinega življenja. V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar je posvečen farnemu zavetniku Sv. Juriju. Ta oltar je bil leta 2003/04 obnovljen in v celoti pozlačen. V južni kapeli je oltar Sv. Janeza in Pavla. Ta oltar obnavljamo letos (2007) in bo dobil originalno podobo. V severni kapeli je oltar Sv. Družine, ki je bil lansko leto prav tako obnovljen in ima sedaj prvotno podobo.


V cerkvi je lep križev pot iz leta 1908. Izdelan je iz terakote v Muenchen-Gladbachu v Nemčiji. Kor krasijo nove orgle iz leta 1993 in imajo 14 registrov. Izdelane so bile v orglarstvu Škrabl v Rogaški Slatini. V avgustu leta 1999 je cerkev dobila tri nove bronaste zvonove.


http://www.tvsrk-11.si/ri_news_det.ASP?zs=6382




Obiskov


Comments