Projekti‎ > ‎

Otroški Parlamenti

Otroški parlamenti so projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije in delujejo na vseh ravneh od šole, preko območnih ZPMjev, mesta, regije in navsezadnje na nacionalni ravni. Podrobnosti o projektu si lahko preberete na spletni strani ZPMS: http://www.zpms.si/programi-in-projekti/otroski-parlament/

V šolskem letu 2017/2018 je tema otroškega parlamenta: »Šolstvo in šolski sistem«. 

Kaj je otroški parlament?
Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. Projekt izvajamo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblikspodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev učenci in dijaki iz večine slovenskih šol.

Kdo sodeluje v otroškem parlamentu?
V otroškem parlamentu sodelujejo osnovnošolci, ki so jim v šolah v pomoč ravnatelji, mentorji, učitelji, svetovalni delavci ... izven šole pa sodelavci Zveze prijateljev mladine Slovenije. Osnovnošolci zaključujejo svoje razprave na državnem otroškem parlamentu.Organizator nacionalnega programa otroškega parlamenta je Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Zakaj otroški parlament?
Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost teko šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij, ki morajo prisluhniti pobudam mladih.

Kako deluje?
Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa zberejo delegacijo za regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na Nacionalnem otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije.

Časovnica izvedbe ter število sodelujočih predstavnikov po ravneh (za območje Ljubljane, informacije glede območnega pralemnta le za moščanske OŠ): 

Podteme za debate, ki so jih oblikovali delegati na pripravljalnem taboru, so:

· ODNOSI V ŠOLI (med vsemi udeleženci, na vseh ravneh) 
· UČNE VSEBINE (izkustvene, praktične vsebine, predmetnik po meri učencev, itd.) 
· METODE IN NAČINI POUČEVANJA (večja aktivnost, vključenost učencev) 
· ŠOLA ZA ŽIVLJENJE (uporabno znanje, različne vrste učenja, veščine, sodelovanje, šola prihodnosti) 
· VPLIV DRUŽBE/OKOLJA NA ŠOLO IN ŠOLSKI SISTEM

od 6. do 7. oktobra (petek in sobota), smo izvedli pripravljalni tabor OP, namenjen vašim parlamentarcem. Tabor je bil izvedel v otroškem letovišču Pacug pri Portorožu, naj pa so povabljeni po en predstavnik iz Ljubljanskih šol. Tabor je namenjen temu, da skupaj z otroci oblikujemo smernice za letošnjo izvedbo, ter seveda, da se med seboj povežejo in spoznajo. (organizator MZPM Lj. - Tanja Povšič). 

- srečanje mentorjev je bilo organiziramo po taboru, in sicer v četrtek, 12. oktobra 2017 od 8:30 do 12:30 ure. Na srečanju so predstavili letošnje novosti OP, kot tudi projekt SVRK-a Vizija Slovenije in razvojni projekt Semena sprememb, katerega so letos začeli izvajati v petih razredih osnovne šole.Srečanje mentorjev se bo izvedlo na OŠ Prežihovega Voranca, Prežihova 8 v Ljubljani.  (organizator MZPM Lj. - Tanja Povšič)

na nacionalni konferenci Varno in spodbudno učno okolje, ki bo 20. 12. 2017 na Brdu pri Kranju (od 9. do 16. ure) so k sodelovanju povabili mlade parlamentarce in dijake: 9 učencev za aktivno sodelovanje v 9. delovnih skupinah. Na povabilo k udeležbi so se pozitivno odzvačo letošnje delovno predsedstvo Mestne otroške vlade in 6 predstavnikov iz Ljubljanskih OŠ, ki so aktivno sodelovali na Pripravljalnem taboru OP. 

- Ves čas od začetka šolskega leta oz. od pripravljalnega seminarja ter srečanja mentorjev pa do izvedbe Območnih otroških parlamentov, tako na OŠ potekajo Šolski otroški parlamenti, kjer učenci izvedejo ankete, oziroma vodijo debate in se tako pripravijo na območni otroški parlament. (izvedejo in spremljajo mentorji na Osnovnih šolah)

- na Območni otroški parlament, ki je potekal v petek, 26.1.2018 v Počitniškemu domu Vila Šumica v Kranjski Gori, so bili vabljeni po 3. delegati ter mentorji iz 13. OŠ iz območja Moste - Polje. Zapisnik otroškega parlamenta je spodaj.  (organizator ZPM Lj. Moste Polje - Anita Ogulin, Nina Balent)

- 7. februar 2018 ob 14:00 do 15:30 urepripravljalni sestanek namenjen parlamentarcem, ki bodo sodelovali na Mestnem OP. Pripravljalno srečanje je med drugim namenjeno tudi temu, da izberemo delovno predsedstvo MOP, tako da se bodo vaši zastopniki lahko tudi kandidirali v delovno predsedstvo, če bi jih to veselilo. Pripravljalno srečanje se bo izvedlo v sejni sobi Četrtne skupnosti Bežigrad, na Vojkovi 1.  (organizator MZPM Lj. - Tanja Povšič)

- 15. februarja 2018 od 8:30 do 14:00 ure – izvedba Mestnega otroškega parlamenta v Mestni hiši v Ljubljani. V ta namen posredujem prijavnico skupaj s soglasjem, in vas prosim, da mi, ko izberete vašega zastopnika, izpolnjeno prijavnico pošljite nazaj, vendar najkasneje do ponedeljka, 12. februarja. Prijavnica, skupaj s soglasjem šole in starša, ter vabilom, smo poslali mentorjem po e-mailu. Pri pošiljanju prijavnic nazaj, bodite pozorni na naslov. Če boste prijavnico pošiljali do 30.1. je pošljite še na star naslov, se pravi na MZPM, Linhartova 13, 1000 Ljubljana, po tem datumu pa na nov naslov: MZPM, Dimičeva 9, Ljubljana. Pa če pošiljate po pošti, pošiljajte navadno, NE PRIPOROČENO.  (organizator MZPM Lj. - Tanja Povšič)

- 6. marec 2018 ob 14:00 uri pripravljalno srečanje za sodelovanje na regijskem parlamentu – udeležijo se ga otroci, ki jih boste izvolili na vaših območnih parlamentih (1 zastopnik na območje in dva njegova namestnika. Le ti so potem tudi člani Mestne otroške vlade); 

- 15. marec 2018 od 8:30 do 12:30 uri: izvedba Regijskega otroškega parlamenta. Le tega letos gosti OŠ Dobrova, udeležijo so se ga izvoljeni otroci (1 zastopnik na območje in dva njegova namestnika). (organizator MZPM Lj. - Tanja Povšič)

- V ponedeljek, 9. 4. 2018, so otroci zasedli slovenski državni zbor in na zasedanju razpravljali na Nacionalnem OP (organizator ZPMS - Darja Groznik)


ZAPISNIK območnega otroškega parlamenta

Območni otroški parlament je organizirala ZPM Ljubljana Moste Polje, za učence OŠ območja Most in Polje, v petek, 26.01.2018, v počitniškem domu Vila Šumica, Vršiška 73, Kranjska Gora.

Udeleženci: Učenci OŠ: Jože Moškrič, Kašelj, Martin Krpan, Božidar Jakac, Karla Destovnika Kajuha, Ketteja in Murna, Vide Pregarc, Zalog, Polje, Sostro, Zadobrova in Nove Fužine.

Organizatorji: ZPM Lj. Moste Polje – predsednica Anita Ogulin in mentorica OP Nina Balent

Dnevni red:
10:00 – Prihod v počitniški dom Vila Šumica, malica
10:30 – Predstavitve po šolah
12:00 – Sprehod do jezera Jasna
13:00 – Kosilo
14:15 – Razdelitev v skupine in pričetek plenarnega dela
15:15 – Predstavitve ugotovitev po skupinah
16:00 – Volitve predstavnika na regijskem parlamentu
17:00 – Odhod izpred počitniškega doma 

K 1.

V delovno predsedstvo so se prijavili  Arian Ceroviku – predsednik, Lovro Jug – namestnik predsednika in zapisnikar ter Nina Žgajnar in Jakob Zajec.

Vsi prijavljeni so bili soglasno izvoljeni.

Tema letošnjega Območnega otroškega parlamenta za učence osnovnih šol območja Moste Polje je bila šolstvo in šolski sistem.

--OŠ Božidar Jakac--
Uprizorili so kratko igro, v kateri se trije učenci pogovarjajo o svoji šoli in izpostavljajo kar jih moti na njej: -odnosi med učenci in učitelji, nadomeščanja, premalo taborov, šol v naravi, ocenjevanja, nepravilno sprejemanje tujcev vrstnikov, težave s sošolci in na koga se obrniti, prehrana

Povedali so tudi, kakšna bi bila njihova sanjska šola:
-napredna tehnologija - tablice, telefoni, zmogljivi računalniki,
-brez domačih nalog in ocenjevanj.

--OŠ Ketteja in Murna--
Otroški parlament so izvajali tudi pri pouku DKE
Našteli so pluse in minuse šolskega sistema:
Plusi: -urejene šole, -tekmovanja iz znanja, -ekskurzije v tujino.
Minusi pa so: -prenatrpan urnik, -težke torbe.

--OŠ Zadobrova--
Na šoli so izvedli anketo o metodah poučevanja in predstavili rezultate:
84% učencev razume učno snov
Večina učencev meni, da so učitelji zanimivi pri pouku
Učenci pogrešajo pouk v skupinah, več ekskurzij in pouka v naravi (pokazali so tudi plakat - načrt poučnega prostora v naravi.)
Večina (73% učencev) ima raje praktični pouk nad teoretičnim
91% anketiranih si želi več športnih dni.

--OŠ Karla Destovnika Kajuha--
Med učenci so izvedli anketo o problemih na njihovi šoli.
Najbolj pogosto omenjena problema:
-zaradi malicanja v učilnicah so učilnice umazane
-računalniške učilnice so slabo opremljene

Njihova sanjska šola pa bi imela: -Več šol v naravi, -več tednov otroka (oz. podobnih dogodkov), -več ur športnega pouka, -EKO šola, -pomoč socialno ogroženim, -dodatne dejavnosti za nadarjene. 

--OŠ Sostro--
Pri urah OP na šoli so sprejeli štiri sklepe:
1. sklep - več športnega pouka, več prostega časa med poukom (rekreativni odmor)
2. sklep - več interesnih dejavnosti za življenje, manj natrpanih urnikov in manj snovi, saj nekateri učenci ne dohajajo snovi
3. sklep (zavrnjen) - napovedana spraševanja
4. sklep - več odprtih pogovorov med učiteljem in učenci

--OŠ Martin Krpan--
V šoli so zamislili, kakšna naj bi bila idealna, sanjska šola:
Več kulturnih dni,
Ekskurzij in taborov, ki niso dragi,
Lažje torbe,
Kasnejši začetek pouka,
Zdrava in kvalitetna prehrana,
Spodbujanje k strogem ločevanju odpadkov.

--OŠ Polje--
Svoje ideje so predstavili tudi ravnateljici svoje šole, ki jim je povedala da se vse žal ne more uresničiti.
Predstavili so nekaj predlogov:
-šolski radio na šolah, ki ga nimajo
-noč v knjižnici (branje in pripovedovanje zgodb v šolski knjižnici za eno noč)
-koristni krožki za življenje, npr. prva pomoč, varnost na medmrežju.
Omenili so tudi dejstvo, da vse naše pravice prinašajo tudi dolžnosti, ki jih je potrebno izpolnjevati in da imajo starejši učenci največji vpliv na mlajše, zato jim morajo biti v dober zgled.

--OŠ Nove Fužine--
O temah otroškega parlamenta so debatirali tudi med razrednimi urami z ostalimi učenci na šoli.
V svoji predstavitvi so govorili o naslednjih točkah:
-prehrana je pomembna za pouk in delo, zato bi morala biti bolj kvalitetna,
-uvedli bi se morali rekreativni odmori po vseh šolah,
-učenci bi morali imeti popoln dostop do telefonov in interneta, saj se tako veliko lažje informirajo,
-spodbujati bi se moralo kritično razmišljanje pri vseh učencih,
-učenec bi moral sodelovati pri določanju kazni za svoja dejanja, da bi se spodbujala tudi samokritičnost,
-potrebovali bi skupni prostor za druženje na šoli.

--OŠ Jože Moškrič--
Šola se vključuje v več mednarodnih projektov (npr. Erasmus+)
Menijo, da je v šolskem načrtu premalo praktičnega pouka in šole na prostem ter učenja za življenje
Izpostavili so tudi subjektivnost učiteljev in možno rešitev za ta problem - obvezna izobraževanja za učitelje.

--OŠ Kašelj--
Povedali so, da imamo, v primerjavi z veliko drugimi državami, dobro urejen šolski sistem, vendar:
Bi se morali učitelji otrokom bolj posamezno prilagajati,
Urniki so preveč natrpani,
Ocene povzročajo preveč stresa in medsebojnega razlikovanja med učenci,
Potrebno bi bilo več praktičnega pouka in učenja o drugih kulturah, jezikih,
Predlagali so tudi, da bi imeli manj učnih vsebin in več debatiranja, v katerem bi bili vključeni vsi učenci.

--OŠ Zalog--
Povprašali so za mnenja učencev na svoji šoli:
-starši včasih preveč vplivajo na odločitve otroka, npr. na odločitev kje bo učenec nadaljeval šolanje po OŠ,
-ocenjevati bi se moralo predvsem trud, vsaj pri predmetih glasbene in likovne umetnosti ter športa,
-pomemben je tudi občutek varnosti v okolici šole, ki bi ga moral imeti vsak otrok, saj večino otroštva preživimo v šoli.
Predstavili so tudi dobre strani šolskega sistema:
-brezplačno šolstvo
-možnost odločb, statusov, podaljšanega časa pisanja,
-ekskurzije in tabori

--OŠ Vide Pregarc--
Predlagali so več dela v skupinah,
Več športnih dejavnosti in druženja med odmori,
Napovedana spraševanja,
Manj pisnih ocenjevanj,
Ponavljanje snovi med poukom,
In pa opozorili še, da je preveč izkoriščanja statusov.


Po uvodnih predstavitvah je sledilo delo po skupinah:
Na predlog delovnega predsedstva so učenci formirali tri skupine:

  • Prva je obravnavala Izobraževanje 
  • Druga skupina je obravnavala Povezovanje 
  • Tretja skupina pa je obravnavala Vzgojo. 

Sledile so ugotovitve in predlogi posamične skupine. Po vsaki od njih se je razvila razprava in bile soglasno potrjene ugotovitve in predlogi:

IZOBRAŽEVANJE:

Ugotovitve: prenatrpani programi, nerazumevanje snovi, premalo utrjevanja, nepravično ocenjevanje, nekvalitetno podajanje snovi, premalo praktičnega učenja, premalo šol v naravi, ekskurzij, športnih dni, prenatrpani urniki, pretežke šolske torbe, skupinske kazni, zastarelo podajanje snovi, nespoštovanje, ignoranca, razlikovanje učencev, premalo, premalo, premalo  pogovorov z razredniki, premalo možnosti za izražanje stisk, etiketiranje, neocenjevanje prizadevanj učencev..., učni sistem naravnan na posameznika in ne vse učence, učna snov se prenaša v družine, ki je ne obvladajo in so za to prikrajšani otroci.

Predlogi: učna snov naj bo v šoli in ne, da se nalaga družinam, ki je ne zmorejo, več praktičnega učenja, več učenja kot priprava na življenje, več utrjevanja snovi, manjši obseg snovi, bolj prijazen urnik, več šol v naravi, več strokovnih ekskurzij, več izkustvenega učenja, bolj prijazni urniki, več pogovorov vsaj z razrednikom, da spozna svoje učence, jih razume, spoštuje, več dela po skupinah - ki bi združevale bolj uspešne učence s šibkejšimi, več medsebojne podpore in pomoči, ki jo mora organizirati učitelj ali razrednik, več naravoslovnih dni, uvesti učilnice na prostem,več pomoči in vključevanja socialno najšibkejših, več brezplačnih interesnih dejavnosti, modernejše podajanje učne snovi – ki mora biti razumljiva vsem, organiziranje posebnega kotička za druženje, uvedba šolskega radia, ki bi upravljali učenci, kakovostna in raznolika prehrana, spoštovanje in uvedba kritičnega mišljenja učencev, večja strokovna usposobljenost učiteljev, sprememba učnega načrta z uporabnimi predmeti, uvedba učenja za življenje, ne ustvarjanje tekmovalnosti pač pa sodelovanja, pri pouku pa naj bi se še dodatno cenil trud posameznega učenca.

VZGOJA:

Ugotovitve Učenci prihajajo iz različnih družin, mnogi so brez osnovne vzgojne opreme. Mnogi se ne znajdejo v šolskem prostoru. Učitelji pa niso vselej za vzor, še več - ne znajo in se ne posvečajo otrokom s težavami, ki nimajo osnovne vzgojne opreme.  Otroci so deležni obsodbe, če ne zmorejo vključevanja v razredno skupnost. Če niso naučeni spoštovanja in osnovnega bontona. Premalo je pogovorov o pravilih življenja, ni predmetnika vzgoja za življenje, ki bi pomagala otrokom - do primernega odnosa do sošolcev in učiteljev, do obnašanja tako v šoli kot v družbi. Ki bi lahko na zgleden način uvajala pozitivne vrednote - kot so spoštovanje, zdravje, učenje, ...

Predlogi: Več pogovorov z učenci-učitelji in svetovalni delavci. Povabiti na šolo znane ljudi, ki so vzorniki otrokom. Omogočiti šole v naravi, kjer se spozna učence in njihove privzgojene navade in jim pomagati do sprememb. Več učenja v naravi, več druženja z vrstniki, uvajati projektno in skupinsko delo in učno pomoč, kjer bi učenci lahko na osnovi vzorov prejeli pravilne informacije za ustrezen odnos do šole sošolcev, učiteljev. Več medsebojne pomoči več timskega dela.. Uvedba mediacije, kot mirnega načina reševanja sporov. Obvezno pa  vsaj do petega razreda najmanj dve šolski uri na teden pogovorov o vrednotah, obnašanju in vsemu, kar vpliva na spremembe napačno privzgojenih vzorcev življenja.

POVEZOVANJE:

Ugotovitve: veliko in preveč je razslojevanja.  Veliko je izključevanja - zaradi izgleda, vere, nacionalnosti, statusa. Preveč je egocentrizma. Preveč je nerazumevanja, nasilja, nespoštovanja, šikaniranja, žaljenja. Ni spoštovanja ne učiteljev do učencev in obratno. Vse več je individualizma.

Predlogi: Ob začetku šolskega leta je potrebno obvezno  organizirati spoznavni tabor ali vsaj celodnevno druženje izven šole. Učitelji bi se morali nujno izobraževati in usposabljati za organiziranje teamskega dela. Organizirane bi morale biti delavnice in predavanja za starše in za otroke - pa tudi skupaj.  Na delavnicah bi se spoznali,  spoznavali drugačnost (veroizpovedi, nacionalnosti, socialnega statusa) jo razložili in predstavili na način, da bi jo sprejeli in spoštovali. Organizirati je potrebno čim več ekskurzij. Vključeni bi morali biti vsi učenci, ne da so izločeni tisti, katerih starši ne morejo plačati. Povezovanje bi moralo potekati tudi v smislu medsebojne podpore in pomoči tako otrok, kot tudi družin. Več je potrebno  ozaveščanja o  potrebi po sodelovanju po druženju. Rojstni dnevi učencev naj bi se praznovali enkrat na mesec - za vse učence, ki jih imajo. Veliko je načinov, ki bi povezovali učence, saj so vsi različni ampak vsi enakovredni. Predvsem pa je potrebno znanje in razumevanje stisk učencev – od učiteljev, ki prav na tem področju – področju povezovanja in strpnosti lahko naredijo največ.



ĉ
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,
5. mar. 2018 03:47
ĉ
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje,
5. mar. 2018 03:47