Novice‎ > ‎

Za družbo blaginje v trdni mreži življenja

objavljeno: 15. jan. 2018 01:27 avtor: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje
Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije z nadnaslovom Za družbo blaginje v trdni mreži življenja je odziv civilnodružbenih organizacij na aktualne družbene probleme. Namenjen je spodbujanju širše javne, politične in akademske razprave o prihodnjih potrebnih korakih v Sloveniji in preseganju vsiljenega enoumja razvojne paradigme neoliberalnega kapitalizma. Pri pripravi besedil za Manifest je sodelovalo več kot 30 organizacij in strokovnjakov, ki delujejo na področjih sociale, varstva okolja, družboslovja in gospodarstva.

Manifest je pripravljen ob zavedanju odgovornosti naše generacije za preprečitev družbenega, ekološkega, gospodarskega in političnega zloma, ki ga lahko povzročijo prepletene krize zaradi spreminjanja podnebja, nasilnih konfliktov, prisilnih migracij, naraščajočih neenakosti, naraščajoče ksenofobije in finančne nestabilnosti, ter ob prepričanju, da imamo za to kot družba na voljo tehnologije, znanje in finančna sredstva, vendar pa je v družbi potrebno vzpostavili proces oblikovanja nove razvojne miselnosti, ki naj upošteva osnovne vrednote spoštovanja, pravičnosti, vzdržnosti, odgovornosti do prihodnjih generacij in globalne solidarnosti.
Izhodišča

V uvodnem delu Manifesta – preambuli so zapisana vsebinska izhodišča: manifest opozori na zavezanost Slovenije trajnostnemu razvoju, spoštovanju človekovih in znotraj njih socialnih pravic, upoštevanju biofizikalnih mej rasti gospodarstva, pa tudi preprečevanju korupcije, vključujočim političnim procesom ter globalni odgovornosti in solidarnosti. V nadaljevanju s podatki o stanju okolja in družbe opozori na žarišča problemov, ki bi jih javne politike morale nasloviti s ciljem okoljsko vzdržnega razvoja in povečanja socialne kohezije: nadpovprečno podnebno ranljivost Slovenije ter kritično stanje tal in kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, uničevanja narave v imenu rasti materialne blaginje, naraščanje socialne neenakosti, hitro rastočo stopnjo revščine, privatizacijo in komercializacijo strateških skupnih dobrin, omejevanje pravic delavk in delavcev ter pomanjkanje družbene odgovornosti podjetij, naraščajoči delež atipičnih oblik zaposlitev in dela ter šolski sistem, ki premalo goji kritično mišljenje, domišljijo, ustvarjalnost in večperspektivnost. Preambula se zaključi s kritičnim pogledom na družbeno-politično stanje v Sloveniji: usmerjenost javnih politik v rast BDP in konkurenčnost, podrejenost socialnih politik uravnoteženju javnih financ na račun najbolj ranljivih skupin v družbi, fleksibilizacijo trga dela, netransparentnost delovanja oblasti in zaskrbljujočo stopnjo korupcije. Na koncu, vendar nikakor ne najmanj pomembno, je v preambuli izraženo ogorčenje in zaskrbljenost, ker smo bili pri soočenju s povečanim prehodom beguncev namesto govorice globalne solidarnosti priča eksploziji sovražnega govora, vlada pa je s konsistentno uporabo varnostnega diskurza okrepila že tako latentne pogoje za razraščanje ksenofobije ter se odpovedala pristopu odgovornosti, varstva človekovih pravic in globalne solidarnosti.
Rešitve

Avtorji manifesta si ne delajo utvar, da so rešitve prepoznanih družbenih problemov enostavne. Osvetlijo ključna področja, ki jih je potrebno v družbi (ponovno) poudariti oziroma se moramo o njih več pogovarjati: osnovne vrednote, človekove pravice in tudi pravice narave, odprto družbo, demokracijo, integriteto oblasti, javno dobro, socialno varnost, kazalnike blaginje, vključujoče razvojno načrtovanje, javne finance, vzdržno gospodarstvo ter odprtost in globalno odgovornost družbe. Opozorijo tudi na vlogo kulture in pomen zdravja.

Tem sledijo opisi specifičnih rešitev na izbranih področjih (demokratizacija, delo, reforma proračuna, energetika, mobilnost, hrana, stanovanjska politika, gospodarstvo, znanje, migracije) in korakov za njihovo doseganje.

Manifest nima ambicije biti celovita razvojna strategija oziroma program, pač pa je njegov namen opozoriti na sistemske probleme in deviacije, ki državi Sloveniji preprečujejo, da bi v polnosti izkoristila svoje razvojne potenciale, njenim prebivalcem pa zmanjšujejo blaginjo in postavljajo pod vprašaj njeno trajnost.
Dokumenti

>Manifest civilne družbe za razvoj Slovenije

> Povzetek Manifesta





Pri pripravi Manifesta so sodelovali:
dr. Alenka Gril
Brez izgovora Slovenija
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Društvo Asociacija
Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje
Društvo Mariborska kolesarka mreža
Društvo OVCA – Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije
Ekvilib Inštitut
EnaBanda – Društvo za kulturne in raziskovalne dejavnosti
Focus, društvo za sonaraven razvoj
Greenpeace v Sloveniji
Iniciativa mestni zbor – samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora
IPoP – Inštitut za politike prostora
Inštitut za trajnostni razvoj
dr. Luka Omladič
dr. Mato Gostiša
dr. Nevenka Bogataj
Podjetna skupnost KNOF Posavje
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Sindikat Mladi plus
Sindikat prekarcev
Sloga platforma
dr. Srečo Dragoš
Študentska Iskra
Študijski center za industrijsko demokracijo
Transparency International Slovenia – Društvo Integriteta
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
dr. Vesna Leskošek
Zadruga Zadrugator, za zagotavljanje ugodnih in kakovostnih bivanjskih pogojev
Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje
Comments