ŽIRAFE



Žirafa - Giraffa camelopardalis 

Družina: Žirafe   Red: Sodoprsti kopitarji      Razred: Sesalci
Žirafe v naravi živijo v Afriki, južno od Sahare. Njihov življenjski prostor so
svetli savanski gozdovi.
Žirafe so čredne živali in se družijo v nestalne skupine, zaradi obrambe
pred plenilci. V eni skupini je odrasel samec, nekaj mlajših samcev in več
samic. V naravi se stalno premikajo, ko smukajo liste visoko iz drevesnih
krošenj. 
Žirafe so izraziti obiralci oziroma smukalci, ko se hranijo z listi in poganjki
dreves in grmovnic. Sezonsko jedo tudi cvetove, stroke in sadeže. Iz
akacije, ki ima dolge trne, žirafa z jezikom in ustnicami smuka posamezne
liste in poganjke. Nebo v ustih je pokrito z močno nagubano sluznico, ki
izloča veliko sline in tako mehka tkiva varuje pred ostrimi trni. Hrano nato
tudi prežvečijo, saj so prežvekovalci. Odrasli samci na dan pojedo do 66 kg
hrane. Vodo pijejo tako, da sprednji nogi močno razširijo in pokrčijo koleno,
da dosežejo do tal. 
Ko v naravi opazujete žirafji par pri hranjenju, ju lahko na daleč ločite po
spolu, saj samci obirajo listje tako, da močno iztegnejo glavo in vrat, pri
samici je vrat iztegnjen, glava pa je upognjena navzdol. Kadar sklonijo
glavo in vrat, morajo uravnavati tudi pritisk v glavi. Zato imajo v vratu žile s
prožnimi stenami. V venah pa sistem zaklopk, ki omogočajo uravnavanje
krvnega pritiska v glavi. V živalskem vrtu liste in veje delno nadomestimo s
posebnimi briketi za žirafe, ki jih uvažamo iz Češke. Rade imajo zelenjavo z
močnim okusom, kot je peteršilj, čebula, pesa in koprive. 
Najvišja žirafa meri do 5,8 m, rep je dolg do 1  m, tehtajo lahko do  1930 kg.
Žirafe za razliko od nas rastejo vse življenje. Prvi dve leti je rast najhitrejša,
saj lahko zrastejo vsak mesec do 7 cm v višino. 
Samice spolno dozorijo v petem letu starosti, samci mlajši, vendar
priložnost za parjenje v naravi dobijo šele v starosti 8 let. Brejost traja 15
mesecev, mladiče imajo na 20 mesecev, tako, da samica v svojem življenju
skoti povprečno samo 6 mladičev. 
Samice kotijo na posebnih prostorih, ki jih imenujemo telitveni prostori. Tam
več samic oblikuje nekakšne "otroške vrtce". Tako skupaj varujejo mladiče
pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo in imajo posledično tudi
veliko mleka za mladiče. Samice so skrbne in pogumne mame. S kopiti
branijo mladiča pred plenilci, kot so levi, leopardi, hijene in hijenski psi.
Vendar kljub temu v naravi v prvem letu pogine skoraj 60 % mladičev.
Žirafino telo je kratko, z močno podaljšanim vratom in dolgimi nogami. Tako
kot mi, ima tudi žirafa le 7 vratnih vretenc, od katerih je vsako močno
podaljšano. Grbina na hrbtu je pritrdišče močnih mišic, ki podpirajo vrat.
Rep ima na koncu meter dolg čop iz črne dlake za odganjanje nadležnih
žuželk. Žirafa hodi po dveh prstih, katerih nohti so spremenjeni v kopito. Že
ob rojstvu imajo rogovje, ki je prav tako kot pri jelenih. Vendar žirafam koža
na rogovju nikoli ne odmre, tako kot jelenom, zato jim tudi rogovje ne
odpade. 
Zobje v ustih imajo sploščene lamele za žvečenje rastlinske hrane. Jezik je
dolg do 45 cm in črne barve. Žirafe zelo dobro vidijo, slišijo in vohajo. 
Vsaka žirafa ima edinstven vzorec lis, niti dve nista enaki. Po tem vzorcu se
žirafe med seboj prepoznavajo. Giraffe Neck
Žirafe se oglašajo z glasovi, ki spominjajo na tiho godrnjanje, pa tudi z
nizkimi glasovi, s katerimi se sporazumevajo na velike razdalje in jih naše
uho ne zaznava. 
Žirafe lahko galopirajo s hitrostjo 60 km na uro. Pri tem hkrati premikajo obe
nogi na isti strani telesa.
 Počivajo stoje, pogosto se zleknejo na tla, takrat
glavo in vrat držijo pokonci, noge pa spodvijejo pod telo. Spijo le po pet
minut, takrat položijo glavo na bok.  V enem dnevu spijo le 1,9 ure.
Danes poznamo 6 podvrst žiraf. Te so zahodnoafriška, mrežasta,
rothschildova, masajska, thornicroftova  in južnoafriška žirafa. Nekatere
med njimi so zelo ogrožene. 


Podstrani (1): delo sitetalk