IZVOR IMENA MIRNA PEČ

Mir na peč!

Bila je fara, cerkev in župnišče, ki je menda starejše od novomeškega Kapitlja, vasi pa še ni bilo. V hištrni so sedeli: župnik pri mizi ob oknu, hlapec in dekla pa na peči. Župnik je bil zatopljen v brevir, hlapec in dekla pa sta se začela medtem cukati. Takrat pa je zagrmel župnikov glas: "Mir na peč!"

Nyrna

(staroslovansko) tista, ki privre iz zemlje

Peč

(staroslovansko) pečina

Slovanska plemena so, ko so se naselila v okolico Mirne Peči, pokrajino in reko, ki se vije po dolini, poimenovala 'Nyrna Peč'. To je pomenilo 'tista, ki privre iz zemlje izpod pečine'. Enako ime so nadela nasedlbini, ki je nastala v osrčju doline na levem rečnem bregu. V staroslovanskem jeziku je nosnik '-n-' pogosto prešel v '-m-' in ime je dobilo obliko 'Miérna Peč'. Prebivalci so prepoznali povezavo reke Temenice, ki ponikne pri Ponikvah, in reke, ki izvira v slab kilometer oddaljenem Zijalu, ter njuno poimenovanje postopno poenotili.

V začetku germanske nadvlade so nemško-govoreča ljudstva slovanska krajevna imena ponemčila. Ker so Bavarci pogosto zamenjevali slovanska soglasnika '-d-' in '-r-' in si nastanek krajevnega imena razlagali po rumeni barvi pečine v Zijalu, so ime kraja prevedli kot 'Hönigstein' ali 'medena pečina'. V nemški obliki so tudi prvi ohranjeni zapisi imena kraja iz 13. stoletja. Prvi slovenski krajevni pisci v 17. stoletju so sledili nemškemu vzoru. Nemško ime so poslovenili in ga zapisali kot 'Medna Peč'. Šele konec 19. stoletja je nemško obliko tudi v pisnih virih zamenjalo prvotno slovansko poimenovanje, ki se je v ustnem izročilu ohranilo od začetkov poselitve do danes: Mirna Peč.