Pečovnik se lahko ponaša z le malo pečevja. Morda na vzhodnih pobočjih, nad Kortami, ne vem. V bistvu pa je to lepa, visoka planina. Jugozahodno od Pečovnika je v stranskem grebenu Veliki vrh nad Komatevro, 1633 m. Ker je poraščen z gozdom, se nanj skoraj nihče ne povzpne.
Na Pečovniku se od glavnega grebena Karavank (ki gre naprej proti JV na Virnikov Grintavec) proti JZ odcepi močan greben proti Štegovniku in obema Javornikoma. Tik pod vrh sežejo gorske ceste, tako s tržiške, kot z jezerske strani (in tudi iz Kort). Zato je vzpon na vrh lahko le kratek sprehod, ali pa tudi kar dolgo pohajanje po gozdnih cestah.
Komatevra je dolga dolina zgornjega toka reke Kokre. Cesta vanjo se od glavne ceste na Jezersko odcepi v Spodnjem Jezerskem (oziroma v Spodnjem Kraju, Pri Kajžah). V dolini je kar nekaj zanimivosti. V spodnjem delu so lepe kmetije, zgornji del pa je domala v celoti poraščen z lepimi gozdovi. Razglede nudijo samo vrhovi in redke gozdne jase. V spodnjem delu doline je znameniti kamnolom lehnjaka. Ta še ni povsem opuščen. Tik ob njem je izvir rahlo mineralne vode. Malo naprej po dolini pridemo do table, ki nas usmerja k partizanski bolnici Krtina. V njej se je zdravilo 30 borcev. Če nadaljujemo po zahodnem kraku doline navzgor, kmalu pridemo do lovske koče Stanič, od katere se odpre lep pogled na Virnikov Grintavec in Kamniške Alpe. Cesta pa se nadaljuje še kar daleč naprej proti severu. Večkrat se razveja, če pa se držimo glavnih odcepov, nas pripelje prav na 1485 m, k razpadli graničarski hiši Pečovnik.
Na vrh Pečovnika od ruševin graničarske hiše, T2, 30 min. To je le kake pol ure hoje. Med obema razvalinama se napotimo proti severu in dobra, nemarkirana pot nas kmalu pripelje na državno mejo. Tam se obrnemo rahlo levo in sledimo graničarski poti po grebenu do neizrazitega vrha.
Na Pečovnik od jugozahoda. Na vrhu smo tudi prav hitro s konca ceste, ki iz Medvodja pripelje pod Stegovnik, pod Fevčo. Prav do konca sicer običajno ne moremo pripeljati, je pa od Brsne lese na vrh vsega kakih 20 min hoje (slabo razvidna stezica).
Na Pečovnik od severozahoda, čez Plešivec, T2, 2 h. Na strani Plešivca glej opis ture nanj in prehod s Plešivca na Pečovnik. Če ne želimo na vrh Plešivca, s točke 1640 m na severnem grebenu lahko poskušamo najti nemarkirano stezo, ki goro prečka po zahodnem pobočju (glej zemljevid!).
Na Pečovnik od severozahoda, čez Brsnino, T2, 2 h. S parkirišča pod Dolgo Njivo nadaljujemo peš po cesti proti Brsnini. Nato nadaljujemo po markirani poti, ki po južni strani obide plešivčeve Turne. Z nekdanje planine Brsnina nadaljujemo v isti smeri (proti JV) in kmalu pridemo do razcepa Brsna lesa. Od tam nadaljujemo po zgoraj opisani JZ poti.
Povezava: Brsna lesa - ruševina Pečovnik. Ta pot je zanimiva, saj poveže tržiško stran našega pogorja z jezerjansko. Označena je celo kot turnokolesarska pot. Omogoča prav veličastno turo: Iz Tržiča po dolini Tržiške Bistrice gor pod Pečovnik, čez greben k ruševini Pečovnik, nato pa sledi dolg, lep spust v Komatevro in naprej v Preddvor, od koder se pod hribi vrnemo v Tržič! To je 63,6 km in 1606 višinskih metrov vzpona in spusta. Strašna tura, za povprečnega kolesarja več kot poldnevna.
Smuk s Pečovnika. Omeniti velja, da se po letni poti na Pečovnik odpravi tudi marsikateri smučar, seveda po celotni dolini Komatevre. Jezerjani celo enkrat na leto tod organizirajo turno smučarsko/tekaško tekmovanje. Še najbolj verjetno vrh sameva v času letne zapore - cesta je za javni promet zaprta že precej nizko (v Smrečju).
Glavni greben Karavank se z vrha Pečovnika nadaljuje proti vzhodu čez več gozdnatih vrhov z naslednjimi višinami: 1473 m, 1456 m in 1338 m. Tik pod grebenom na obeh straneh meje gredo kolovozi, vrhovi pa so planinsko nezanimivi.