Vid Pogačnik‎ > ‎gorniski_vodnik‎ > ‎ostale_alpe‎ > ‎

Piz Tiarms

PIZ TIARMS, 2918 m 



Piz Tiarms s Fellilücke
 
Zemljevid Piz Tiarmsa


Dammastock s Piz Tiarmsa


Oberalppaß


Prihod na Fellilücke


Skalne marjetice


Kristali kamene strele...


...in mah na skalah


Na najvišji točki


Pogled proti jugozahodu...


...in na enega velikanov Bernskih Alp

Uvod

Če se voziš čez Alpe, je nemara dobra ideja ustaviti se na kakem visokem cestnem prelazu in pomisliti, če na katerega od bližnjih vrhov ne gre kak dober vzpon. Pogosto je nagrada velika. Dve ali triurni vzpon te pripelje na solidno višino in če je vreme lepo, so razgledi s takih vrhov prav tako imenitni, kot razgledi z bolj oddaljenih vrhov. Cena za to je seveda popularnost teh vrhov. Turisti razmišljajo enako, zato so vrhovi nad cestnimi prelazi pogosto zelo obljudeni. Piz Tiarms je eden takih vrhov, čeprav vzpon nanj ni čisto lahek in zato vrh tudi ni prav posebno obljuden. Dviguje se severno od Oberalppaßa, 2044 m, v Glarnskih Alpah, v osrednji Švici.

V območju okrog Oberalppaßa so gore zgrajene iz metamorfnih kamnin. Ker so jih naravne sile rinile navzgor k nebu, tod vertikalne linije prevladujejo. Gore so ostre in nekatere tudi za vzpon bolj zahtevne. Tudi Piz Tiarms izgleda tako, a njegova jugozahodna in zahodna stran vseeno omogočata vzpon brez težjega plezanja. Dodatna privlačnost je tudi ta, da je to območje zelo bogato s kristali. Da bi videl primerke kamene strele, ti ne bo treba prevaliti veliko skal. Bolj dragoceni primerki pa so seveda že pobrani ali pa še skriti pod skalovjem.

Zemljepisno gledano je Piz Tiarms zadnji vrh v dolgem grebenu, ki poteka od Bristna, 3073 m, na severu, čez Piz Giuv, 3096 m, in nato naprej proti jugu na Piz Tiarms, nakar se spusti na Oberalppaß. Ta greben na vzhodu spremljadolgo dolino Fellital. Na Piz Giuvu se proti severovzhodu odcepi še močnejši greben, ki gre na Oberalpstock, 3328 m, ki je osrednja figura tega območja. Še naprej ta greben spremlja celotno dolino Vorderheina. Zahodno od Fellital pa poteka podoben greben, kot tisti od Bristna sem. Ta kulminira na Rienzenstocku, 2962 m. Pogled na ta greben te spremlja vso pot od Fellilücke (sedla vrh doline) na vrh Piz Tiarmsa.


Pogled z vrha proti SV

Razgled z vrha je resnično lep. Naštevanje vseh vrhov v njem nas ne bi nikamor pripeljalo, pa saj njihovih imen tako ne vem. Če le poudarim, name je največji vtis naredil pogled na dolgo osrenje Dammastocka, pa tudi na najvišje vrhove Bernskih Alp, ki jih je še videti na obzorju. Seveda pa sem skušal identificirati tudi preostale glavne vrhove, še posebej tiste na severu in severovzhodu.


In pogled proti JV

Dostop

Skoraj vsi obiskovalci se na Piz Tiarms povzpnejo z Oberalppaßa. To pomembno sedlo povezuje osrednje prometno vozlišče Švice okrog Andermatta z dolino Rena na vzhodu. Na Oberalppaß torej lahko pridete bodisi iz Andermatta (od Z-JZ), bodisi iz Disentisa (od V-SV), v dolini Vorderrheina. Na prelazu so velika parkirišča, dovolj je prostora tudi za bivalna vozila (kot je naš "Ovbe").

Ker ni ekstremno visok, na Oberalppaß pripelje tudi železnica. Če torej potuješ po Švici malo drugače - z odličnimi švicarskimi železnicami - zakaj ne bi prekinil potovanja za nekako 6 ur in se povzpel na Piz Tiarms? Enak načrt seveda lahko uresničiš tudi, če na prelaz prideš z rednim avtobusom.

Vzpon na vrh z Oberalppaßa

S prelaza, 2044 m, greš po dobro označeni poti proti severu (na Fellilücke). Pazi, da ne zaviješ po gorski cestici (in markacijah) proti vzhodu, na Pass Tiarms, 2137 m! Prava pot najprej prečka pobočja proti levi, dokler ne pride do živahnega potoka Hinterfellibacha, ki se od severa izliva v Oberalpsee. Nato nadaljuješ ob potoku navzgor.

Dolina ima eno ali dve izraziti stopnji, nad pragoma se potok zvija čez raven del doline v slikovitih meandrih.


Meandri potoka

Pot se drži v glavnem desno od potoka (gledano gor). Tako v dobri eni uri prideš na Fellilücke, 2478 m, pomembno sedlo med Piz Tiarmsom na desni in Schneehüenerstockom na levi. Na slednjem so vojaški objekti.

S Fellilücke se proti severu spušča dolga Fellital. A mi ne gremo več po markirani poti, ki se spusti vanjo! Na sedlu moramo zaviti desno, proti Z-JZ grebenu Piz Tiarmsa. le s težavo boš našel šibko stezico, če pa že, pa le na začetku. Že kakih 100 metrov višje je teren popolnoma brezpoten in kvišku te vodi le nekaj čudno postavljenih možicov. Ko greš s sedla gor, se moraš držati levo, še posebej na začetku. Najprej pojdi na greben in šele potem od zahoda naskoči vrh.

Ne naredi napake, kakršno sva midva!

Na Fellilücke sva naredila trapasto napako. Ker je teren povsod prehoden sva se usmerila kar naravnost proti vrhu. Sledila sva šibkim stezicam drobnice in se zabavala z iskanjem kristalov, teren pa naju je usmerjal vedno bolj proti desni. Ko sem le ugotovil, da ni nobenih oznak, sem končno le zavil levo na greben, a tam sem bil že previsoko, da bi opazil kakšno prisotnost človeka. Tako sem se vrnil k Jasmini in prečkala sva strmo pobočje še bolj proti desni. Bilo je 11. avgusta in nekaj trdih snežišč nama je dovolilo samo en prehod navzgor (drugega, še bolj desno, se od tam ni videlo). Po strmem grušču sva dosegla kratko grapo, ki je obljubljala prehod. Ob vstopu sem celo našel zlomljeno palico, a po nekaj metrih plezanja sem se odločil, da se obrnem, saj nisem vedel, kako oster bo greben zgoraj. Kasneje se je izkazalo, da če bi nadaljeval še kakšnih 15 m in če bi tudi Jasmina zlezla tam čez, (bila je nekako II. stopnja zahtevnosti), da bi zgoraj lahko prečkala čez greben v zahodno pobočje. A jaz sem se vrnil, potem sva se spustila kakih 50 m in prečkaja okrog Z-JZ grebena, kjer sva našla pravo smer.



Plezanje proti vrhu

Ko gremo torej s sedla gor, se torej držimo prehodov po levi strani grebena in ti so zares enostavni. Največja težava so velike skale, ki so razmetane po celotnem pobočju in so zelo nestabilne. Zato steze skoraj ni mogoče narediti in tudi opisati ne moreš, kje je najbolje iti. Gre povsod, lezeš čez tisto skalovje in če imaš srečo slediš smer do kakega možica, ki ga zagledaš. Najbolj zaleže dober splošen občutek. Ko gledaš gor (dopoldne prav v sonce), vidiš vršno skalovje in in najbolje je ciljati na greben tik levo od vrha. Pod vrhom strmina naraste in čez skale in krajše stene je treba malo poplezati. Če dobro izbereš, težave nikjer ne smejo preseči I. stopnje zahtevnosti. Tako dosežeš severni greben in po nekaj metrih na desno tudi vrh.

Tudi vrh je narejen iz razmetanih balvanov, na katere je treba splezati. Za to rabiš nekaj moči in ravnotežja, a trud se izplača. Razgled s tiste skale na vrhu je izreden!

Smučarska tura

Pozimi in spomladi mnogi opravijo po opisani smeri zahteven turni smuk. V enem oziru je tura celo lažja, saj so vse tiste skale zalite s snegom. A sam vrh le ni tipično smučarski, čeprav odpeljemo lahko precej visoko izpod njega. Večina gre najprej na sedlo (2826 m) med Piz Tiarmsom (na desni) in Wyssnom (na levi). Nato se obrnejo desno in se po severnem grebenu povzpnejo na Piz Tiarms. V njem je nekaj šlezalnih mest III. stopnje zahtevnosti in nekaj izogibanja v zahodno pobočje.

Južni greben

Prebrati je mogoče, da tudi vzpon po celotnem južnem grebenu Piz Tiarmsa ni preveč težka plezalna tura. V letnih razmerah zahteva konstantno obvladovanje II. stopnje zahtevnosti.

Kdaj na vrh?

Kot opisano, torej v katerem koli letnem času. V zimskih razmerah zgornji del lahko postane nevaren in zahteva zimsko opremo (vsaj cepin in dereze).

Comments