Vid Pogačnik‎ > ‎gorniski_vodnik‎ > ‎karavanke‎ > ‎

Palec

Palec, 2027 m in greben Na Možeh, cca 1800 m


Palec os S-SZ (desno je Zelenjak in del Vrtače)

Krnica Suho ruševje izpod Begunjščice


Palec od SV


Palec z juga, iznad krnice Suho ruševje

Jesenski pogled izpod vrha Rjavce na Košuto



Palec iz doline Poden - s travnika Mlaka

Uvod

Na škrbini Žleb se glavni greben Karavank, ki pride čez Vrtačo in Zelenjak, spet obrne v vzhodno smer in takoj dvigne v enega najbolj ostrih vrhov Karavank. Čeprav je Palec od daleč videti kot nepomembna vzpetina v masivu Vrtače, je zanimiva in dovolj samostojna gora, da mu posvetimo celo poglavje. Pravzaprav bomo v to poglavje vključili še greben, ki se od Palca vleče proti V-JV. Imenuje se Na Možeh. Značilnosti Palca so torej naslednje: Lepa oblika, zahteven normalni dostop, nekaj dolgih žlebov, ki nudijo lepe ture spomladi, ko so zasneženi, ostenje s plezalnimi smermi, dolg in razbit greben proti V-JV, po katerem gre pestra, ne preveč težka plezalna tura.

Omenili smo že, da s škrbine Žleb proti severu pada istoimenski ozebnik, ki loči Palec od Zelenjaka. Z vrha se proti severu spušča tudi oster skalnat raz, ki se konča z lahko prehodnim sedlom (Dolič, 1640 m). Onkraj njega se greben nadaljuje proti severu, vendar je v glavnem še pokrit z ruševjem in gozdom. Najprej se dvigne v razgledni vrh Rjavce, 1789 m, potem pa čez Sveto peč, 1613 m, teče še naprej proti S, dokler se ne spusti k sotočju Žabnice in Borovnice. Ta greben loči dolino Poden od glavne doline, ki se spušča s prelaza Ljubelj.

Glavni greben Karavank s Palca se imenuje Na Možeh in teče proti V-JV. Možje so trije, pa še kak stolp v grebenu se najde, kakršen na primer Zgornji Plot/Nördlicher Zahn. Greben se konča na sedlu Čez Pod, 1686 m, onkraj katerega je nad Zelenico vrh Ljubeljščice, 1704 m, z njega pa se vleče naprej proti SV čez vrh Povne peči, 1503 m, vse do prelaza Ljubelj, 1369 m.

Proti SV ima Palec bolj široko ostenje, ki ga prekinjajo številne grape. Najlepše ga je videti od severnega izhoda ljubeljskega predora. Vzponi tam čez so priljubljeni zlasti spomladi, ko so grape zalite s snegom. Omogočajo tudi alpinistično smučanje.

Zelo strma pa je tudi južna stran Palca. V krnico Suho ruševje se spuščajo drnasta in skalnata pobočja, na katerih je nekaj zaplat ruševja. Kasneje, bolj proti JV, je z grebena Na Možeh v Suho ruševje mogoče sestopiti brez težav.

Dostopi

Izhodišča za vzpon na Palec so v vseh sosednjih dolinah, torej:

1. Pri Tinčkovi koči v Završnici, cca 1100 m.

2. Največ obiskovalcev se na Palec povzpne od vzhoda, z Zelenice. Izhodišče za te ture je torej južni portal ljubeljskega predora oziroma Dom na Zelenici, 1536 m, kamor pripelje žičnica.

3. V dolini Poden. Z ljubeljske ceste na Malem Ljubelju zavijemo levo, peljemo skozi Slovenji Plajberk in nato levo k Podnarju, 1052 m.

4. Vzpone čez SV ostenje pa začenjamo s parkirišča na avstrijski strani ljubeljskega predora oziroma z gozdne ceste, ki gre iz doline proti Palcu in Rjavci.

Pregled tur

Vzpon na Palec je dokaj zahteven z vseh strani. Oba najlažja pristopa se združita na škrbini Žleb, s katere je treba na vrh malo poplezati.

1. Palec skozi Suho ruševje. T5. Tura do škrbine Žleb ni zahtevna, naprej pa nas čaka plezanje I. stopnje zahtevnosti. Sicer pa je tura zelo lepa.

2. Palec skozi Žleb. Vzpon iz doline Poden na škrbino Žleb je bil že opisan v prejšnjih poglavjih (ozebnik, 40 stopinj, zahtevno). Naprej na vrh kot pri št. 1.

3. Palec po SV grapi. Zgolj za vzpon v dobrih razmerah SV grapa menda ni preveč zahtevna. Precej težav pa povzroča orientacija ob vstopu. Ko si pa mimo dveh velikih stebrov, te čaka naklonina okrog 40 stopinj, pri vrhu je nekaj bolj strmih mest oziroma skok ali dva. Drugače je s smučanjem – spust že predstavlja alpinistično smučanje. Sosednje grape so še manj primerne, deloma zato, ker so še malo zahtevnejše, deloma pa zato, ker ne pripeljejo tako lepo na vrh (Glej tudi sliko v poglavju o Vrtači!).

4. Greben Na Možeh. Tura prav s prelaza Ljubelj je menda očarljivo, dolgo potikanje po divjem svetu stolpov, raztrganih škrbin, ruševja in tudi lepih pogledov. Prvi del do prelaza Čez Pod je manj zahteven, a tudi tam ne gre brez izpostavljenih mest in ozkih prehodov. V drugem delu, čez tri Može pa je v glavnem vseskozi plezanje II. stopnje zahtevnosti in tudi iskanje najboljših prehodov in odločitve o tem, kdaj se spustiti po vrvi, kdaj pa s kakega stolpa dol splezati, vzamejo nekaj časa. Le malo lažji je zaključni del vzpona na Palec. Tura skupaj traja 7-8 ur.

Na Možeh

Rjavca, 1789 m

Rjavca je vsekakor vredna obiska, saj imamo pogosto za obisk gora na voljo le pol dneva, vseeno pa si želimo priti na kak imeniten, razgleden vrh. Ker je pomaknjena na sever, je z nje imeniten razgled na ostenja nad Podnom, na Palec in na karavanške gore proti vzhodu.

Območje Rjavce se začne severno od sedla Dolič. Na vzhodni strani je opuščena Strahova planina, na zahodni pa zatrep Podna. Greben severno od Rjavce najlaže dosežemo iz Podna, druga možnost pa so gozdne ceste, ki se mu približajo z ljubeljske strani.

1. Rjavca od hotela Sereinig. T3. Kratek, razmeroma lahek vzpon, sprva po gozdni cesti, nato dobri markirani poti, proti vrhu pa je pot bolj strma in na nekaj mestih malo izpostavljena.

Planinske koče

Planinski dom na Zelenici, 1536 m. Do tja pripelje žičnica.

Kdaj na vrh?

Na Palec se je najbolje odpraviti v kopnih časih, razen, seveda, če se ne nameravate lotiti katere od grap. Zelo lep je tudi običajen turni smuk iz zatrepa Suhega ruševja, če pa imate znanje in dobre razmere, ga lahko tudi začinite z vzponom na vrh.

Comments