Oglej / Aquileia

8

Eno največjih mest Starega Rima, od katerega je ostala mogočna, dobro ohranjena bazilika ter po raznih delih mesta še številne druge ostaline, ki jih je mogoče videti v arheološkem parku. Vseeno pa je od 100.000-glavega mesta ostalo le malo in menda je področje še eno od arheološko najbolj obetavnih.

Notranjost bazilike

Zgodovina mesta

V letih 181-180 p.n.š. so Rimljani ustanovili Oglej kot kolonijo. Po eni strani je bila to strateška obalna trdnjava, po drugi pa vozlišče pomembnih prometnic, ki so jih hitro gradili v vse smeri. Tako je mesto cvetelo tudi kasneje, ko se je imperij razširil daleč proti severovzhodu. Ob njegovem razpadu pa so tudi Ogleju bila usojena huda leta. Prvim obleganjem barbarov je mesto sicer uspelo kljubovati, leta 452 pa ga je domala z zemljo izravnal Atila. Prebežniki iz Ogleja so se zatekli na varno v lagune, kjer so ustanovili Gradež in Benetke. Kasneje si je mesto še enkrat opomoglo in postalo pomembno versko središče. Leta 590 so Oglej opustošili še Langobardi, patriarh je zbežal v Gradež, to pa je povzročilo, da je bil škofovski sedež nekaj časa razdeljen. Več vpliva je oglejska škofija imela spet med 11. st. in 15. st., ko je oblast nad celotno provinco prevzela Beneška republika.

Notranjost bazilike

Notranjost bazilike, v ozadju je apsida

Ogled

Če se baziliki blibližamo po glavni cesti (Via Iulia Augusta), si na levi strani, torej nasproti bazilike, najprej lahko ogledamo arheološki park. Tam je na prostem zbranih nekaj ostalin iz rimskega obdobja, v bližini pa je tudi arheološki muzej. Kompleks bazilike je na desni strani, torej vzhodno od glavne ceste.

Če nam je do krajšega sprehoda, lahko naredimo krožno pot po še drugih arheoloških območjih. Po glavni cesti gremo proti severu in na levi strani si lahko ogledamo še dva parka, kjer so prikazani ostanki foruma in druge ostaline. Ko pridemo do križišča, po Via Gemina skrenemo proti vzhodu. Po 300 m pridemo do vhoda v naslednji park. Desno gre pot ob nekdanjem rečnem pristanišču, ki je bilo v rimskem obdobju povezano z Jadranskim morjem. Pot nas vodi slab kilometer nazaj proti jugu, do katedrale.

Oglejska katedrala

Bazilika sv. Marije je bila zgrajena v 11. st., na temeljih pomembnega svetišča iz 4. st. Prenovljena je bila v 14. st., v kompleksu pa so še visok prosto stoječi zvonik in baptisterij. V katedrali si je mogoče ogledati številne vrhunske umetnine iz različnih obdobij. Najbolj slovi po čudovito ohranjenih velikih talnih mozaikih (največjih v zahodnem svetu), ki so tam iz časov takoj po obdobju verskega preganjanja. Izredne so tudi freske iz 12. st., ki jih lahko občudujemo v dvignjenem prezbiteriju, apsidi in kripti. Preden zapustimo kompleks, si oglejmo še krstilnico in se morda povzpnimo na vrh 73 m visokega zvonika, s katerega je lep pogled na okolico.

Zvonik katedrale iz arheološkega parka

Notranjost bazilike

Detajl mozaika

V baptisteriju

Parkirišče: 45.766908, 13.369120