Novemberski zmagovalni odlitek

Oktoberski zmagovalni odlitek

Septemberski zmagovalni odlitek

Avgustovski zmagovalni odlitek

Julijski zmagovalni odlitek

Junijski zmagovalni odlitek

Majski zmagovalni odlitek

NOVICE



Pridobili knjižnico ulitkov 15 živalski stopinj!

objavljeno: 27. jan. 2013 11:10 avtor: Ulovi Sled

Projekt Ulovi sled je z decembrom uspešno zaključen. S projektom smo pridobili knjižnico ulitkov 15 živalskih stopinj (zveri in parklarjev).

Zbirka vključuje živalske stopinje
(volka, risa, lisice, jazbeca, mačke, psa, medveda, vidre, veverice, zajca, srne, jelena, divjega prašiča, ...) vsi odlitki so bili odvzeti v naravi.

Odlitki so narejeni iz izredno trpežnega umetnega material, kar pomeni, da lahko knjižnica služi rodu/stegu precej časa. Odlitke lahko odtiskate v glino, sneg, blato,..., postavite gozdno učno pot ali pa jih direktno  uporabite kot učni pripomoček.

Okvirna cena za set znaša 75 evrov vse je odvisno od količine naročil.

Prosimo, da naročilo pošljete na elektronski naslov jgirandon@gmail.com, s podatki najkasneje do petka 8. februrja:
  • steg/rod
  • ime priimek kontaktne osebe
  • gsm. kontaktne osebe
  • e- mail kontaktne osebe
  • in število setov
Za več informacij Jernej Girandon _gsm_051359729,

Sledenje zverem

objavljeno: 27. sep. 2012 13:45 avtor: Ulovi Sled   [ posodobljeno 27. sep. 2012 14:20 ]

Prepoznavanje sledov (stopinj) in drugih znakov prisotnosti divjih živali je znanje, ki ga ima v obdobju vse hitrejšega razvoja in odtujevanja naravi žal vse manj ljudi. Radi bi vam približali to tiho, a »zgovorno« govorico divjih živali.
Misel iz nagovora knjižice Stopinje in sledovi divjadi, ki jo je pripravila Lovska zveza Slovenije.

Zveri so karizmatične in krovne vrste, saj kot vrh prehranjevalne verige že s svojo prisotnostjo predstavljajo indikator zdravega raznovrstnega ekosistema, kjer so prisotni tudi vsi ostali trofični nivoji (vsejedi, rastlinojedi, avtotrofi). Tokrat si bomo pobliže pogledali sledi zveri, ki živijo pri nas. Njihove sledi so precej raznolike, zato si jih bomo najprej razvrstili v biološke skupine (družine), katerim pripadajo oz. s katerimi si delijo skupne lastnosti, nato pa si še pogledali razlike med samimi vrstami:
· medvedi (rjavi medved)
· kune (kuna belica, kuna zlatica, podlasica, vidra, jazbec)
· mačke (divja mačka, ris)
· psi (volk, lisica, šakal)

Pri nas živi samo rjavi medved, katerega stopinje verjamem, da boste vsi prepoznali. Odtise zadnjih šap bi kvečjemu lahko zamenjali za človeško boso nogo, vendar ga izdajo kremplji. Prav tako se izmenično pojavljajo s stopinjami prednjih tac, ki so precej krajše. Vsaka noga ima glavno blazinico in pet prstnih blazinic s pripadajočimi kremplji.



Kune imajo pet prstnih blazinic okoli glavne zadaj pa še petno blazinico. Vidro bomo najlažje prepoznali po plavalni kožici med prsti, ki se bo lepo videla v odtisu na mulju ali obrežnem pesku. Jazbečev odtis nas bo lahko malo spominjal na mladega medvedka, le kremplji bodo neprimerljivo daljši. Med kuno belico in na krasu prisotno zlatico pa bomo lahko razlikovali le, če bomo imeli pred sabo svežo in zelo dobro ohranjeno sled (mehka, vlažna zemlja ali malo južni sneg), saj sta praktično enaki in le izurjeno oko bo lahko opazilo ali se med odtisi blazinic vidijo tudi odtisi dlačic, ki jih pušča kuna zlatica. Tudi sled podlasice je podobna kunini a je bistveno manjša (do 2 cm v dolžino).

 

Vidra
 

Jazbec
 

Kuna belica

Mačje in pasje stopinje so si lahko na prvi pogled precej podobne. Glavna blazinica s štirimi prstnimi. Razlika je v
krempljih. Vse mačke lahko vpotegnejo kremplje, zato jih pri normalni hoji v sledeh ne bomo našli. Sled divje mačke (črtkan obris) je nekoliko večja od sledi domače (glej sliko). Sled risa je približno dvakrat večja.

Pri psih se kremplji vedno vidijo. Lisico bomo brez težav prepoznali po bolj ovalni, kot okrogli stopinji. Med prvim in zadnjim parom blazinic lahko potegnemo navidezno črto, brez da bi pri tem prečkali katero od blazinic. Volčja je večja, okrogla in tudi prsti so narazen, kot pri lisici in šakalu, le da sta tu srednji dve blazinici na spodnjem delu zrasli skupaj. Težave bomo imeli z ločevanjem volčjih stopinj od stopinj domačih psov, kjer iz sledi same ne bomo mogli razbrati razlik, razen pri majhnih psih. Da gre zares za volka ali bodisi divjo mačko bomo lahko prepričani le, če bomo sledove našli globoko v gozdu, stran od sprehajalnih poti in človeka.

 
 


Sled šakala (a) in volka (b)

Uroš Videmšek

Sledenje parklarjev

objavljeno: 1. jun. 2012 07:56 avtor: Ulovi Sled   [ posodobljeno 1. jun. 2012 08:00 ]

Prav vsi puščamo sledi za sabo. So naš podpis v času. Ene hitro izginejo, spet druge trajajo in trajajo. Ene so namenjene, da jih lahko vsi najdemo, druge so skrbno skrite, da jih še izkušen stezosledec težko najde. Prav tako jih obstaja vsaj toliko vrst, kot obstaja vrst čutil.

Za namene projekta Ulovi sled bomo v prispevkih največjo pozornost namenjali mehanskim odtisom v podlagi – stopinjam in njihovemu prepoznavanju.

Skupine divježivečih sesalcev, ki jih bomo lahko pri nas v naravi srečali, sistematsko delimo v:
· žužkojedi: jež, krt, rovke
· zajci: zajec, kunec
· glodavci: veverica, bober, veliki voluhar, podgana, hišna miš, polh
· zveri: medvedi, psi, kune, mačke
· sodoprsti kopitarji ali parkljarji: svinje, jeleni

V Sloveniji bomo najpogosteje od velikih sesalcev opazili sledi parklarjev. To je posledica njihove relativno visoke številčnosti in njihovega načina življenja oz. izbora življenskega prostora. Idealno razmerje med hrano in kritjem tako najdejo v neposredni bližini gozdnih robov. Zato bomo v tokratnem prispevku tudi začeli ravno s primerjavo stopal parklarjev:


Mogoče se nam na prvi pogled zdijo vsi enako: dva večja prsta po katerih žival hodi, malo višje dva mala prsta, ki se bosta v odtisu poznala le izjemoma, kadar živali spodrsne, ali če zagazi v globok sneg ali blato. Ko pa bomo sled pogledali bolj podrobno, nam bo v veliko pomoč velikost in oblika parkljev. Tako bomo takoj odločili srnin odtis od dvakrat večjega jelenjega ali prav tako velikega divjega prašiča. Vzporedna, skoraj simetrična oblika levega in desnega prsta izda gamsa od približno enako velikega odtisa muflonovih navznoter ukrivljenih in relativno špičastih konic parkljev. Tako nam ostaneta le še jelen in divji prašič, katerih odtisa večjih prstov sta si v naravi precej podobna, vendar se odtis manjših dveh prstov pri divjem prašiču precej bolj pogosto pojavlja, saj sta precej bližje tlom, kot pri jelenu. Mogoče ju ne bomo opazili na čisto vsaki sledi, zato pa pogledamo nekaj njih, da najprej ugotovimo katera žival jih je pustila, hkrati pa se kasneje še lažje odločimo, katera ima najboljše pogoje za odlivanje. V pomoč je tudi lastnost, da sta zadnja dva prsta jelena znotraj širine večjih dveh, medtem ko pri prašiču štrlita krepko čez:
Uroš Videmšek

Prvič predstavljeni javnosti

objavljeno: 21. apr. 2012 14:41 avtor: Ulovi Sled   [ posodobljeno 21. apr. 2012 15:19 ]

Projekt Ulovi sled je bil širši javnosti prvič predstavljen na Taborniškem feštivalu v soboto, 21.04.2012. Tipično aprilsko vreme z nekaj plohami pozitivnega vzdušja ni prav nič pokvarilo. Ker je naša delavnica potekala pod šotorom, so predstavitve tabornikom, skavtom in ostalim obiskovalcem potekale nemoteno. 5 delavničark se nas je zbralo pod šotorskim platnom, od zunaj in od znotraj opremljenim s predstavitvenimi plakati.
Po ena predstavnica tabornikov (Eva Rajh) in skavtov (Petra Stražar) ter tri članice društva Dinaricum (Manica Markelj, Maja Mohorović in Petra Muhič) smo obiskovalce skušale na čim bolj zanimiv način seznaniti z velikimi zvermi in ostalimi divjimi živalmi ter njihovimi sledovi. Taborniki in skavti ter njihovi vodniki so se imeli možnost preizkusiti v prepoznavanju sledi divjih živali, teoretično in praktično jim je bil predstavljen tudi postopek izdelovanja odlitkov sledi. Obiskovalcem naše delavnice smo na čim bolj zanimiv način skušale približati divje živali in izdelovanje odlitkov njihovih sledi ter jih motivirati za sodelovanje pri projektu Ulovi sled.
Videti je bilo, da so otroci uživali, pa tudi pri njihovih vodnikih je bilo opaziti precejšen interes in zanimanje za odlivanje sledi divjih živali ter posledično (upamo) tudi za sodelovanje pri projektu Ulovi sled. Glede na obiskanost delavnice (ves čas so prihajale manjše in večje skupine otrok s spremljevalci ter ostali obiskovalci) bi lahko sklepali, da je zanimanje tabornikov in skavtov za potepe v naravo z namenom iskanja in odlivanja sledi veliko. Verjetno si vsi želimo, da bi se ta predpostavka pozitivno odrazila tudi v projektu Ulovi sled.

Predstavitev na Taborniškem feštivalu

objavljeno: 20. apr. 2012 14:49 avtor: Ulovi Sled   [ posodobljeno 20. apr. 2012 15:09 ]

V soboto, 21. aprila, nas pridite pogledat na Taborniški feštival v Tivoliju, kjer bomo javnosti predstavili naš projekt, otrokom približali gozdna bitja, jih seznanili z izdelovanjem odlitkov sledi ter jim predstavili natečaj za najboljšo odlito sled meseca.

Ulovi Sled

objavljeno: 20. apr. 2012 14:00 avtor: Ulovi Sled   [ posodobljeno 20. apr. 2012 15:08 ]

Pred kratkim si je skupinica posameznikov iz treh organizacij zadala cilj, da pripravi mlade in stare, prijatelje, znance in člane treh organizacij, da se podajo v naravo, iz nje izsledijo žival, pa čeprav le po sledeh, ter za spomin z mavcem odlijejo njen odtis.
Da pa bi nam cilj čim lažje dosegli, smo člani društva Dinaricum, Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije in Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov pripravili natečaj, kjer bomo zbirali odlite sledi, iz katerih bomo uredili zbirko silikonskih odlitkov za izobraževalne namene.
Mesečno bomo izbirali tudi najboljši odlitek ter zmagovalce objavili na naši spletni strani, ob koncu leta pa jih bomo tudi nagradili.

1-6 of 6