Zgodovina

To je stran za vse tiste, ki jih zanima staro Ljubljansko letališče v Polju, ki je živelo med l.1933 in 1963. Nekateri se ga le še megleno spominjajo, saj je od njegove selitve na Brnik minilo že natanko 40 let. S to stranjo morda pritegnemo še koga, ki ga zanima zgodba letališča, bodisi iz zgodovine ali letalstva.

 

Zgodovina:

 

Vse se je začelo davnega leta 1928 ko so se mestne in državne oblasti odločile za prvo civilno letališče v Sloveniji, ki naj bi Ljubljano približalo drugim mestom. Ugotovili so, da je zanj najprimernejši prostor na vojaškem vadbišču v Polju. Še isto leto so vojaški strokovnjaki odmerili zemljišče, vendar je finančni minister v Beogradu šele marca 1933. leta, po več posredovanjih iz Ljubljane, odobril 960.000 dinarjev za gradnjo. Nato je bilo treba odkupiti približno 4.500 kvadratnih metrov za obdelovanje zemljišč, ki so jih lastniki uporabljali le za pašo. Zaradi gradnje letališča je cena zemljišč skokovito narasla.

 

Meseca maja so zemljišče zakoličili in začeli graditi objekte. Dela je vodilo poveljstvo vojnega letalstva. Postavili so hangarja za aeroklub in vojno letalstvo s skupno površino 600 kvadratnih metrov. Predvidena je bila tudi gradnja dovozne ceste v dolžini 900 metrov povezane s Šmartinsko cesto, vendar do odprtja letališča 20.avgusta 1933 ni bila zgrajena, pa tudi vrsta drugih objektov ne; glavno letališko poslopje s čakalnico in restavracijo, čeprav je redni letalski promet med Ljubljano in Zagrebom začel teči že dan po otvoritvi.

 

Steza je bila na ravnici med Savo in Ljubljanico. Prvotne mere so bile 800x 60 metrov. Okoli pa je bil širok nižinski pas, ki je omogočal dolete z vseh smeri. Postavljena sta bila dva hangarja in bilo je urejeno električno omrežje. Kasneje so začeli uporabljati večjo površino z merami 1150x 80 metrov. Travnata pristajalna steza je ležala v smeri 116/ 296 (12/30) stopinj. Letališče je imelo še eno stezo v smeri 92/ 272 (09/27) stopinj in dimenzij 1270x 80 metrov, vendar je zaradi slabega pristopa niso uporabljali.

 

Potniki so kupili karte v Ljubljani, nato pa jih je avtobus odpeljal do letališča.

 

Ljubljana je bila na novo letališče zelo ponosna. Vsako letalo je tedaj zbujalo neskončno radovednost, zato se je na letališču vedno trlo obiskovalcev in radovednežev. Razvila se je tudi močna športna dejavnost. Ljubljana se je zbližala z evropskimi mesti, kot pred sto leti z južno železnico. Isto leto je Ljubljana dobila tudi svoj značilni imenitni nebotičnik.

 

Med drugo svetovno vojno je letališče doživelo nekaj posodobitev, ker sta ga italijanska, kasneje pa tudi nemška okupacijska vojska uporabljali v vojaške namene. Po končani vojni je bila na tem letališču močna vojaška šolska eskadrilja, katera je dan za dnem s svojimi letali povzročala tak hrup, da so se v Polju in Studencu tresle šipe. Včasih so imeli vaje tudi ponoči. Leta 1954 so se vojaška letala končno preselila v Pulj in Brežice, v Polju (tako se je imenovalo zato, ker je bila to takrat občina Polje)  pa so ostala civilna letala.

 

Slovenija je v petdesetih letih razpolagala le z letališčem v Lescah in Polju. Obe letališči sta imeli travnato površino, a sta vseeno omogočali pristajanje letal Douglas DC-3.

 

Razvoj pa je bil v letalstvu skokovit in tudi letališče v Polju je postalo neprimerno in za razvoj brezperspektivno. Strokovnjaki so že leta 1948 iskali primernejšo lokacijo. Našli so jo na Brniku, izdelali načrte in leta 1952 je predsedstvo vlade imenovalo komisijo za graditev letališča. Do leta 1961 je zaradi pomankanja sredstev gradnja komaj kaj napredovala. Tedaj pa je mestni svet Ljubljane ustanovil samostojno aerodromsko podjetje "Ljubljana-Brnik v izgradnji". To novo letališko podjetje je bilo registrirano februarja 1963. Med njegovimi prvimi opravili je bila obnova letališča v Polju, ki je komaj zmoglo tedanji promet (v letu 1962 do 7. oktobra je na njem pristalo kar 781 letal in sicer 197 letal DC-3, 18 vojnih, 59 IS SR Slovenije, 6 tujih in 428 letal Letalske zveze Jugoslavije).

 

24. decembra 1963, je na Brniku pristalo prvo potniško letalo, sodobni Douglas DC-6B. S tem je bilo novo letališče na Brniku uradno odprto, čeprav je bila končana le I. faza izgradnje.



Za konec:

 

Na staro letališče nas danes spominja le še letališki stolp in stavba za potnike, katera pa sedaj na žalost propadata in sta močno zaraščena z drevesi. Tudi na tak način odgovorni kažejo odnos in hvaležnost do stvari, s katerimi si je med drugim odprla pot v svet in niti malo jim ni do tega, da bi obudili pomen dogodka za tedanjo Ljubljano in nadaljnji razvoj letalstva v Sloveniji.


Povezava na FB:


https://www.facebook.com/StaroLjubljanskoLetalisce?fref=ts