Vstopna stran‎ > ‎Gregor Hrovatin‎ > ‎Potovanja‎ > ‎Srednja Evropa 2011‎ > ‎

Nazaj v komunizem

Mariánské Lázné, 18. 7. 2011

 

Potovati sem začel dan za zadnjim mailom. To pomeni, da sem potreboval 9 dni; še vedno v okviru norme (7-21). Seveda sem potoval že prej, ampak tisto so bile zgolj priprave. Potovati začneš, ko … začneš. To je podoben občutek, kot ko se zaljubiš, le nekoliko manj močno in neprimerno bolj razpršeno. Najbrž je podobno tudi občutku, ki ga je pred leti doživel stari prijatelj na Nizozemskem, ko je jedel gobice – zaznaval je vse okoli sebe in vsako podrobnost hkrati, vse mu je bilo lepo in vsemu se je čudil – le da zanj ne potrebuješ gobic. No, kakšna gobova juha pa vseeno pride prav …

Zaradi tega se potuje na tak način; vse ostalo je napor. A ko prideš do te točke, odtehta, pa čeprav bi šel naslednji dan domov. Doma zadeva sicer zvodeni, a ne takoj, in vedno malo ostane … Za razliko od snovnega in duhovnega (new age) drogiranja, ki takoj popusti. Vzdrži kot druženje z majhnimi otroki in ljudmi s tako težkimi motnjami v duševnem razvoju, da jim mi brez motenj nikakor ne uspemo utupiti v glavo, naj se ukvarjajo z nečim, kar ni tukaj in zdaj (s čimer se pravkar ukvarjam tudi sam).

Začetek potovanja se je odvil ob zgornjem toku čudovite rečice Naabe, za katero prej sploh nisem vedel, da obstaja, ampak sem se dodobra seznanil z njo, ker teče skoraj natanko po poti, po kateri sem hotel iti (ali pa sem jaz hotel iti po poti, po kateri teče). Pri izlivu v Donavo v Regensburgu je že reka, zgoraj pa je kot neskončno dolg ribnik, poln šašja, močvar in tolmunov, obdan z gozdovi, polji, občasnimi vasicami in kakšnim mestom in seveda spremljan s kolesarsko stezo.

Ta rečica me je pripeljala do hribov, kjer sem pred nekaj leti zapustil Češko na poti v Skandinavijo, zdaj pa sem se tu vanjo vrnil. Na meji sredi polj je razpadajoča uta, ki je nekoč, pred davnimi davnimi časi, služila kot lokalni prehod. Tudi stražni stolp je v bližini. Cesta na drugi strani je bila nekoč asfaltna, zdaj pa je nekaj med asfaltom in gozdno cesto. Kažipoti so pomanjkljivi, tako da sem pristal na nekem vetrovnem hribu in si v polovični utici napravil zatočišče pred vetrom in dežjem z mizo. Danes sem se v strupenem mrazu spustil v dolino, se potikal skozi majhne, od boga (in cestnih delavcev) pozabljene vasice z lesenimi plotovi, prispel v Mariánské Lázné, ki so odcvetele še pred nastopom komunizma in so zdaj prav takšna suha rožica, kot so bile 20 let nazaj, le da obod njihove vaze tvori nekaj svežih megacentrov (ki pa bodo verjetno izginili, ko suha rožica še vedno bo). Menjava potovalnega čeka je trajala skoraj toliko časa kot na Japonskem. Teta se je pripravila s celim pokom papirjev iz druge sobe, potem ji ni bila všeč moja osebna, zato je klicala na dva naslova, potem pa sem le dobil denar in si privoščil zajtrk na klopci. Koj sta me napadli dve jehovi priči. Ker me nista mogli zgrabiti ne s češčino ne z nemščino, je ata potegnil iz žepa knjižico in mi pod nos pomolil stran z običajnimi jehovskimi kvantami v brilijantni slovenščini. Ko sta odšli, sem pomislil, da bi se ne bilo slabo infiltrirati mednje in se naučiti tržniških prijemov; navsezadnje so z razlogom najhitreje rastoče podjetje za trženje verskih storitev v razvitem svetu … In zdaj pišem tole reč na računalnik s starim, debelim ekranom, tako da mi že izpadajo oči.

Skratka dogaja se, pa sem komaj prišel … Tega manjka v tzv. razvitem svetu – spontanosti, da se reči dogajajo ne zato, ker jih je nekdo načrtoval, pripravil, povabil ljudi, jih izvedel in zaračunal, ampak zato, ker se enostavno dogajajo; da ne dobiš, kar hočeš, kjer veš, da je, ampak da raziščeš, kaj od tega, kar ti je na voljo, nemara hočeš. Češka ostaja nerazvita (tudi krone so še ohranili, zato sem imel sicer nepotrebno pustolovščino menjave); mi – se mi zdi – gremo v drugo smer …

No, jaz grem v smer proti SV, V ali JV. Zdaj grem gledat, ali je Šef še tam, kjer sem ga pustil in ali je dež ali sonce. Vas pa prepuščam vašim skrbem, kaj vas čaka za vogalom …

 

 

Naslednje poglavje

 

 

© Spisi, Gregor Hrovatin s.p. – vse pravice pridržane