Vstopna stran‎ > ‎Gregor Hrovatin‎ > ‎Potovanja‎ > ‎Avstroogrska 2017‎ > ‎

V kokljinem kljunu

Balatonakali, 23. 7.

 

Večina Slovencev se je že znašla v kokljini riti (Vipavska dolina), nabirala odpadke ob njenih nogah (Ponte Rosso) ali se pretikala po njenem drobovju (Julijci), skoraj nihče pa ne zaide v njen kljun. Tam se nahaja verjetno edino rogato govedo v Sloveniji (drugje ga še nisem videl). Za razliko od prave koklje je to eden najtišjih predelov …

Prava koklja ima tudi možgane na mestu, medtem ko iz te bežijo. In razumem zakaj. Že golt (Prlekija) je tak, da lahko greš samo skozi. Zakaj bi živel ali se nahajal, kjer ni nič, razen okusne, a premastne, preslane in presladke domače hrane in prav takšnih, a neokusnih generičnih pomij v gostilnah, sicer pa delujejo le reči, ki so nujne, in občine? Kultura – gasilska, šport – na travi, znanost – gnojila, turizem – če se izgubiš, te pošljejo v napačno smer …

Madžarska je tak golt na 3. potenco. Ko prideš na Balaton, pa je kot v ne-naši Istri. Imajo tudi 2 FKK kempa. Končno spet sončim jajca!

 

 

Naslednje poglavje

 

 

© Gregor Hrovatin – vse pravice pridržane