prof. Marina Dobnik

Trener: prof. Marina Dobnik (nekdanja uspešna študentka Fakultete za šport)

tekmovalni rezultati

2010:
- 3.mesto (do -56kg) svetovno prvenstvo v savatu (Pariz, Francija)
- 3.mesto (do -56kg) svetovno univerzitetno prvenstvo v savatu (Nantes,Francija)

2008:

- dobitnica nagrade za vrhunske dosežke v letu 2008 (Športna zveza Lj.)
- 2.mesto (do -56kg) svetovno prvenstvo v savatu (Pariz, Francija)

2007:

- dobitnica nagrade za vrhunske dosežke v letu 2007 (Športna zveza Lj.)
- 2.mesto (do -56kg) evropsko prvenstvo v savatu (Tournai, Belgija)

2006:

- dobitnica nagrade za vrhunske dosežke v letu 2006 (Športna zveza Lj.)
- 2.mesto (do -60kg) svetovno prvenstvo v savatu (Villebon, Francija)
 

Kratek intervju z Marino Dobnik:

S: So moderni borilni športi kot je savate primerni za dekleta oz. dijakinje in študentke?

Marina: Seveda. Vendar je pri tem najpomembnejše kako se lotevamo treninga borilstva.

S: Kaj te je navdušilo za borilne športe?

Marina: Predvsem me je zanimal razvoj vseh potrebnih znanj za vstop na borišče. V borilstvu je najprej potrebno razviti potrebno gibljivost (raztegnjenost), odzivnost in tehniko, ki jo kasneje nadgradimo še s potrebno močjo in vzdržljivostjo pri borjenju.  Ogromno je taktike in preigravanja borbenih scenarijev, podobno kot v miselnih igrah - šahu... Mojstri borilnih športov nikakor ne smejo biti samo in zgolj kondicijsko pripravljeni kot je zmotno splošno menje o kontaktnem borilstvu. To še zdaleč ni dovolj...

S: Govoriš o taktiki - torej strategiji v borjenju?

Marina: Prav to. Ravno taktično - tehnični del odloča med enakovredno pripravljenimi nasprotniki v vse večji konkurenci  ki se pojavlja na mednarodnih športnih tekmovanjih. In to je zakladnica, ki jo vsak klub in vsaka nacionalna zveza gradi ta skupaj.

Kreativnost in poglobljenost trenerja ter poznavanje gibalnih principov so temelj znanja ki ga pridobivam na Fakulteti za šport  in so vsekakor koristni. Specializirani del pa vgrajujem v svoje treninge na mednarodnih in domačih strokovnih tehničnih seminarjih.

S: Torej pri modernih borilnih športih ne gre samo za moč?

Med trenerji zlahka najdete ogromno tistih, ki se zatekajo h kratkoročnemu poučevanju poenostavjenih - rekreativno hitro učljivih tehnik, ki pa v nekem daljšem obdobju ne dajejo željenih rezultatov pri kompleksnejšem ukvarjanju z borilstvom. Pečat, ki bi ga rada pustila na svojih učencih je kombinacija pravšnje fizične priprave, optimalne gibljivosti ter vsekakor dobre psihične in strateško-taktične uigranosti.

Najlažjo primerjamo lahko izvedem z nogometom, kjer nam še tako močna brca žoge prav nič ne pomaga pri dosegi zadetka. Tudi pretirano preigravanje brez koncepta in ideje ne rodi željenega rezultata. Prav tako kot si moštvo v nogometni ekipi razdeli vloge, mora borec na borišču sprejeti sam vse potrbne naloge sam.

Nekaj časa se mora obnašati kot v nogometu center napada, se takoj zatem hitro preseliti v obrambne vrste, znati mora presekati nasprotnikov vsiljen presing in kakor hitro mogoče preseliti igro na popolnom drug del igrišča kjer nastajajo vrzeli.

S: Bi lahko govorili o borilstvu kot ekipni igri v eni sami osebi?

Zakaj pa ne. Tudi treniramo v začetku v večjih skupinah in menjujemo partnerje pri vadbi zaradi čim hitrejšega spoznavanja različnih tipov nasprotnikov. Nekateri imajo raje tako drugi drugače. Ha, ha... No kakorkoli že, moderno borilstvo je navsezadnje le šport za bistroglavo mladino odprtega duha, ki jim draž ulice ne prija.

Kje sva ostala? Poglej...kasneje vadba s specializacijo in prehodom iz rekreativnih v tekmovalne vrste postane bolj individualna in usmerjena. Tukaj pride na vrsto trener - torej tisti, ki zna iz vsakega izvleči tisto najboljše.

S: In kje kot svetovna vice-prvakinja čakaš ti?

S čudovitim in nikoli končanim izletom v svet borilstva krenemo s postaje v Veliki telovadnici Osnovne šole Spodnja Šiška.

Na tej poti vas zagotovo nikoli ne pustim same. Če pa se ti primeri kaj takega me nemudoma pokliči na 040-779-779.