TURČIJA - ANTALYA, KEMER


SREDOZEMSKA OBALA - je to sploh prava Turčija?

             Julij 2005

 

 

 

Sredozemska Turčija ima vse, kar si želite: lepo vreme, dolge peščene in prodnate plaže, čudovito rastlinje, rodovitno zemljo, zgodovinske znamenitosti z ostanki antičnih mest, naravne lepote gozdov in rek, … Turčijo je obiskalo že veliko Slovencev in verjamem, da so bili nad turistično ponudbo navdušeni. Turki so dobri trgovci in tudi v turizmu so se odlično znašli. Na žalost se je v zadnih letih tu razvil masovni turizem in tako težko dobiš občutek, da si zares v Turčiji, kajti pristnih stikov z  domačini in njihovo pravo kulturo skorajda ni.   

 

 

Z družino smo došli na dopust, ki je več kot le lenarjenje na plaži. Veliko informacij o krajih in pokrajini sem zbrala že pred odhodom, kar se je izkazalo za dobro, kati v Turčiji težko dobiš zastonjske prospekte in zemljevide.

  

Na območju Turške južne obale sta pokrajini Likija in Pamfilija. Likija se nahaja od Kemerja do Fethiye in je najlepši kos turške obale z najlepšimi plažami pod visokimi gorami. Ena najlepših je zagotovo Ölüdeniz, njena slika krasi mnoge kataloge in vodnike. Najbolj znani obalni kraji Likije so Kemer, Finike, Kas, Kalkan, Fethiye.

 

Pokrajina Likija ponuja veliko tega, kar lahko doživimo tudi v Sloveniji: rafting, kanjoning, ogled slapov in jam ter neokrnjene narave, narodnji park. Zato sem si jaz v tednu dni raje ogledala tisto, česar pri nas ni: skalne grobove, cerkev sv. Miklavža, bombažni grad,…

 

ANTALYA  je moderno milijonsko mesto in najpomembnejše letovišče na južni obali. Naglo širi na vse tri strani zaliva, najbolj proti vzhodnemu ravninskemu delu. Tam ni več nikakršne meje z betonskim naseljem Lara, kjer stanovanjski bloki in hoteli rastejo kot za stavo. V smeri Kemerja se ne more tako zelo širiti, kajti to ji preprečuje industrijsko pristanišče in vznožje pogorja Taurus. Magnet za turiste pa je prav gotovo staro mestno jedro Kaleiçi, obdano z rimskim obzidjem. Center starega dela mesta dela mesta je rimsko pristanišče, sedaj preurejeno v marino, okoli nje pa ozke tlakovane uličice polne trgovinic s spominki, kavarn, in mahnih hotelih, vse v hišah iz otomanskih časov. Antalyo smo si ogledali z najetim avtomobilom (Thalio, izdelano v Turčiji). Stari del mesta enostavno ne moreš zgrešiti, pelješ se po Ataturk aveniji  prav ob njem in nimaš kje parkirati. Ko je bilo enosmerne ceste konec sem bila vesela, da nisem za volanom jaz, kajti moški imajo resnično boljšo orientacijo.

 

Stari del mesta KALEIÇI so ustanovili grški priseljeci leta 1000 pr. n. š. in ga poimenovali Attalleia po Attalusu II iz Pergamona, ko so želeli zavzeti mesto Side. V 13. st. je mesto dobilo ime Antalya. Mesto so osvobajale in zasedala mnoge civilizacije v tisočletjih zgodovine, sedaj pa je na ogled množici turistov.

Mestno obzidje je le delno ohranjeno, del tega obzidja so kot vhod iz modernega mesta v staro mestno jedro Hadrijanova vrata (Hadriyanüs Kapisi, Üçkapilar ali The three gates), zgradili so jih Rimljani v 2. st. pr. n. š. v čast rimskega cesarja Hadrijana,  ko je obiskal mesto. Vreden ogleda je še na glavnem trgu (Kale Kapisi, Fortress Gate) stolp z uro (Saat Kulesi, Clock Tower), nikakor pa ne morete spregledati simbola Antalye, kjunastega oz. rebrastega minareta (Yivli Minare, fluted/grooved Minaret) iz seldžuške rdeče opeke, katerega mošeja je bila zgrajena v 13. st. pod vodstvom Seldžuškega sultana Alaeddin Keykubat. Ostal je le še minaret visok kar 38 m in je viden že od daleč. V starem mestu se nahajajo tri mošeje, pod glavnim trgom je Tekeli Mehmet Paşa Camii, bolj znana pa je Kesik Minare / Korkut Camii. Prvotno je bil tu v 2.st rimski tempelj, ki so ga Bizantinci spremenili v cerkev Device Marije. V 7. st. je bil v arabski vojni delno uničena in nato pod Seldžuki v 13. st. spremenjena v mošejo in obdana je z obzidjem.

 

  

 

Meni je bilo najbolj všeč pohajkovanje po kamnitih ulicah, ter nakupovanje v prijetnih trgovinicah, kjer so nas postregli po vseh pravilih – s čajem. V starem delu je celo nekaj hotelčkov in nič ne bi imela proti, če bi dan ali dva preživela malo bolj po turško.

 

 

Kemer je odlično izhodišče za vse, ki si želijo ogledali pokrajino Likijo. Mesto se je močno razvilo in razširilo  zaradi potreb turizma. Že pred odhodom na počitnice sem želela izvedeti kaj več o tem mestu, vendar so bili podatki zelo skopi: od Antalye je oddaljeno 43 km, ima moderno marino ter 52 km dolgo peščeno/prodnato obalo in plažo z zvenečim imenom Moonlight Beach. Žal kaj več tudi ni mogoče zapisati, kajti Kemer je izumetničeno turistično naselje, ki se je začelo razvijati pred 20 leti in sedaj ponuja vse, kar instant turist potrebuje za počitnice; poleg hotelov med 3* in "de-lux ultra all inclusive" tudi nekaj restavracij in kavarn ter nešteto trgovin z oblačili, usnjenjimi izdelki, spominki in zlatnino, seveda v neskončnem zaporedju. O zgodovini mesta pa le toliko, da se je imenoval Idyros, bilo je narazvitejše likijsko mesto. Zgrajeno je bilo leta 1910 po močnem poplavljanju hudournika, ko so vas obzidali s kamnitim zidom in tako je v letih 1916-1917 dobila ime Kemer, kar pomeni v turščini trak.

 

Kar nekaj težav sem imela s krajem Olimpos oz. Olympos. Ime Olympos so v antičnih časih imele visoke gore in akropole. Nesporazm pa nastane, ker gre za dva povsem različna kraja na razdalji samo 50. km. Prvi leži leži v gorski soteski sredi narodnega parka Bevdaglari Sahil Milli Park. Drugi, bolj atraktivni, pa sredi poti med Tekirovo in Kumluco, malce oddaljena od gl. ceste. Tam ležita dve znamenitosti:  torej Olympos, ki je bil v davnih časih antično mesto, danes pa je bolj kot po daleč naokrog raztreseni ruševinah znano po čudoviti (neokrnjeni) narav in kampu s hišami na drevesih (treehouses) ob lepi plaži. Ta posrečen kamp je nastal zaradi prepovedi gradnje. Simpatično, ni kaj. Nad Olymposom proti notranjosti je gora (Mt. Olympos) na kateri že od nekdaj gori ogenj. To naj bi bil dom mitične pošasti Himajre, poznane iz Ilijade: spredaj lev, zadaj kača, v sredini koza in bruha ogenj. Na pobočjih na več krajih švigajo plameni (46 % hydrogena in 34 % metana), ogenj je viden daleč na morje. Najlepši pogled na ognje je seveda kot se spusti noč. Nočni izlet za 10 - 13 € ponujajo le nekatere agencije in le malo turistov se odloči izkoristiti noč za tak ogled.

 

NAZAR BONJUK oz stekleno oko, ki visi na vrvici je talisman, ki ščiti pred zlo usodo (EVIL EYE)

Nemogoče ga je zgrešiti, vidiš ga vsepovsod: na avtobusu, na ladji, v lokalih,

tudi  na bazarju ob dobrem nakupu dobiš še majcen obesek, …

Toliko sreče na niso zaželeli še nikjer na svetu.

 

 

Eden izmed izletov, ki ga za 20 € (prevoz, vstopnine, kosilo) ponujajo lokalne agencije je ogled skalnih grobov in potopljenega mesta Kekova. Od Kemerja do Demer je dobri 2 uri vožnje po strašljivi cesti. Značilno za njihove ceste je, da so sicer široke, vendar je stranski pas poln peska, ki je ostal še od lanskega posipanja. Sredina cestišča ni označena, pa saj se ve, kje mora kdo peljati, prostora je pa dovolj.

 

           

 

Prvi kraj vreden ogleda je bil Demre (imenovano tudi Kale) oz. okolica. Mesto je sodobno zgrajeno in nezanimivo, razprostira se po naplavljeni nižini. Okolica je poznana po pridelavi rož in zelenjave v rastlinjakih. Te je videti na vsakem nezasedenm koščku zemlje. V centru mesta je trg, ki ga obkroža nekaj restavracij in hotelov. Zahodno vodi cesta Müze Caddesi do cerkve sv. Miklavža, severno pa je Alkent Caddesi, ki vodi v 2 km oddaljene grobnice. In to je to, zakar se je bilo vredno potruditi priti sem.

    

Cerkev sv. Nikolaja se imenuje po škofu iz 4. st., sv. Nikolaju (turško Noel Baba), ki je bil znan po tem, da je svojo bogato dediščino delil revnim deklicam za doto, da bi se lahko poročila. Skozi dimnik jim je spuščal vrečke s kovaci. Po tej legendi je torej sveti Miklavžu doma iz Turčije, iz Patane, v Demrah pa je deloval kot škof v 4. st.n.š. Cerkev je bila zgrajena že v 3. st, po sv. Miklavžu se je preimenovala po njegovi smrti l. 343  in po prevzemu bizantincev postala bazilika in bila leta 1043 obnovljena. Kasneje je bila ponovno obnovljena pod ruskim carjem Nikolajem I. Do nedavnega je bazilika nadomeščala mošejo, leta 1981 pa so obnovljeno cerkev odprli za turiste in tako obnovili privlačno zgodbo. Ob cerkvi stoji tudi kip škofa, Unesco pa je postavil privlačen kip sodobnega Božička z otroci in tako še bolj potrdil obstoj tega čudovitega darovalca.

 

V bližini (2 km)  je rimsko mesto Myra, ki ima bogato zgodovino v religiji in tudi kot trgovsko in upravno mesto. V zgodovini je bilo večkrat napadeno in povsem uničeno. V 4 st. je bilo mesto tako pomembno, da je imelo celo svojega škofa, eden od njih je bil prej omenjini sv. Miklavž/Nikola. Za turiste najbolj privlačne pa so grobnice vklesane v skalo. Zares so res nekaj posebnega in med vsemi v Likiji so te najbolj ohranjene in pravi magnet za fotografe. Nič manj poznan ni rimski amfiteater in tudi močno opoldansko sonce nam ni poreprečilo, da se nebi povspeli do vrha. Vsekakor je amfiteater v Aspendosu bolj znan in bolje ohranjen, vendar ……

 

 

Popoldanski del izleta je bil precej osvežujoč. V pristanišču Andriake nas je že čakala jadrnica, ki nas je popeljala ob turški obali na ogled potopljenega mesta na otoku Kekova. Slišala sem, da Turčija nima tako lepih plaž in zalivov kot so npr. na Hrvaškem, vendar moram to zanikati. Videli smo namreč čudovite zalive in se kopali v kristalno čisti vodi. To, da smo se peljali mimo ostankov potopljenega mesta je pa še za dodatek. Obrisi ulic in stavb zaradi potresa potopljnega likijskega mesta iz 4. st. pr.n.š. so bili razločno vidini v plitvini turkizno obarvane vode.  

 

    

    

         

 

 

 

Nekoliko dražji je ogled Pamukkal, nekje od 20 – 30 € s prevozom, vstopnino in kosilom. Jaz si ne bi mogla odpustiti, da ne bi videla Pamukkal. Bila sem pripravljena na vse najhujše, zato se je ogled odlično iztekel.

 

In kaj naj bi bilo negativnega:

- vožnja iz Antalje v vsako smer traja 4 ure oz. 320 km,

  res škoda zabiti dan na vožnji

- z množičnim turizmom so skorajda povsem uničili kar je nastajalo tisočletja

- vročina je skorajda neznosna in se nimaš kje ohladit,

  kajti voda ima 36°C (ob izviru)

- bazeni so tako ali tako umetno narejeni, v naravnih pa ni vode

- vodo umetno usmerjajo in tako umetno delajo terase in kotanje

  

 

Seveda je prav, da sem bila o tem obveščena, kajti le tako sem tam lahko toliko bolj uživala. Zares je bilo zelo vroče, kajti tako kot večina enodnevnih izletnikarjev smo prispeli okrog poldneva. Sezuti smo stopicali po snežno belem kamenju, po katerem je tekla voda. Ne vem kaj je na nas delovalo tako pozitivno, vendar smo bili vsi blazno srečni, z nasmehom na ustnicah. Toliko zadovoljnih ljudi različnih narodov na enem mestu še nisem videla. Presenečena sem bila tudi, da stene niso bile gladke in spolzke. Voda je namreč izdolbla v bel kamen za las tanke kanale.

 

Ime Bombažni grad (Pamukk=bombaž) je tu na mestu! Kot bi bilo vse sestavljeno iz kosmov bombaža.

(od leta 1988 je pod UNESCOm)

 

                

     

 

Le nekaj metrov proč se nahaja Kleopatrina kopel. V prijetni senci dreves se nahaja izvir zdravilne vode. Ne vem kako, da sem pričakovala osvežitev. Pa je bila voda le kakšno stopinjo hladnejša od zraka.

Nastanek: številni toplo vrelci (36°C) reke Meander, ki se med pronikanjem skozi kamninske plasti obogatijo z rudninskimi snovmi. Ob ohlajanju na zemeljskem površju se kalcijev bikarbonat (=apnenec) izloča kot kalcitna siga.  Le-ta je glavni vzrok za nastanek teh čudovitih bazenčkov, kjer se voda pretaka iz enega v drugega in je v stoletjih izoblikovala bleščeče bele terase s kotanjami in koriti ter visečimi kapniki.

 

Voda pomaga pri boleznih srca in krvnega obtoka, prebavnih in revmatičnih težavah in ledvičnih boleznih ter pri premagovanju stresa.

 

 

ANTIČNO MESTO HIERAPOLIS (Sveto mesto)

 

 

Iz zgodovine:

Hierapolis je sprva nastal kot omejna trdnjava in je služilo vojaškim namenom. Za sveto mesto je obveljalo šele kasneje z izgradnjo številnih svetišč (ohranjenih je le nekaj ostankov Apolonovega svetiščaHierapolis se je šele pod rimljani razcvetel v eno najbogatejših mest v mali Aziji. Nastale so velike terme na S in JZ  delu mesta, gledališče, stanovanjske četrti v V pobočju. Meščani so se ukvarjali predvsem z volnarstvom, tkanjem preprog in bakrenjem. O veliki razsežnosti mesta pričajo tudi grobnice s sarkofagi in hišasti grobovi.

 

HIERAPOLIS leži na vrhu hriba nad Pamukkalami in je antično zdravilišče, katerega so ga zgradili Rimljani za koriščenje izvirov te bogato zdravilne vode. Začetki segajo v 2.st.pr.n.š.

Najbližje je rimsko kopališče  (iz dveh visokih obokanih prostorov, z muzejem), pa dvorišče za telovadbo in nato še ostanki bazilike iz 6.st.  Na mestu, kjer je bilo nekoč termalno kopališče je danes muzej kiparstva.

Višje je monumentalni vodnjak, poleg pa Apolovo svetišče (s širokim stopniščem), še dalje pa je dobro ohranjeno gledališče. Pod Apolonovim svetiščem je Plutonijeva jama (Plutonij = rimski bog podzemlja) s takrat še smrtonosnimi žvepleni plini; jamo so leta 1957 odkrili italijanski arheologi.

 

 

ÖLÜDENIZ (Mrtvo morje) je najlepša plaža v v Turčiji, zato je na vseh prospektih Turčije. Lepa peščena plaža v obliki polmeseca, na drugi lagune/zaliva strani pa je  bujni borov gozd. Ime je dobilo po mirni lepoti tega zaliva, ki je sedaj na zavarovanem območju. Hoteli se nahajajo 4 km v notranjosti, dostop z dolmuši. Območje ima prijetno klimo. V bližini (20 min hoje) še ena lepa plaža Kundrak oz. Rajska plaža.

 

 

 

Turčija bi se lahko preživljala sama, saj pridelajo vse sami, tako hrano, tekstil, belo tehniko, avtomobile.

Vzdolž obale Likije je vsaka ped rodovitne zemlje zasedena z rastlinjaki. To niso moderni namaklani sistemi, ravno nasprotno, so navadni plastinjaki in steklenjaki, na pogled povsem zanemarjeni. Glavno delo tu opravita sonce in voda, zato so turški paradižniki in paprike tako zelo okusni.

 

 

 

Turčija leži med Azijo in Evropo, tu se križajo različne kulture in vere, kar se občuti na vsakem koraku.

 

Je ena redkih muslimanski držav kjer se smejo tujci prosto sprehajati po mošejah. Potrebno se je sezuti, ženske si morajo pokriti glavo in ramena. Napitnina dobrodošla.

 

  

 

 

                   

      ANTALYA

 

 

 

Tu pa je opisanih še nekaj znamenitosti, ki jih nismo videli, se pa nahajajo vzhodno od Antalye:

 

ASPENDOS (30 min/50 km vzhodno od Antalye)

-          rimsko gledališče, najlepše na svetu iz 2.st in je še zelo ohranjeno in ga vsakoletno uporabljajo, sprejme lahko 15000 gledalcev

-          seldžuški most iz 13.st, še vedno uporaben in trden

-          akvadukt za akropolo z visokim vodnim stolpom

 

PERGE (15-< BE C eab- E Please publish or preview this page to view this custom HTML xml="true" ns="urn:schemas-microsoft-com:office:smarttags" prefix="st1" namespace="">18 km vzahodno od Antalye) – razvaline antičnega mesta, z ostanki med katerimi so najznamenitejša helenistična vrata in grško-rimski stadion (za 25000 gledalcev), antično gledališče (za 15000 gledalcev)

 

THERMESOSS  – Stare razvaline visoko v gorah (35 km od Antalye), danes najlepša antična naselbina, saj se je med ruševinami zaraslo mnogo divjega cvetja oleandrov, oliv in borovcev.

 

BELEK (25 km od Antalye) – turistično območje hotelov v čudovitem okolju narodnega parka, golf igrišča

 

SIDE (1h od Antalye) čudovito letovišče, ki ima dolge peščene plaže, na robu mesta je dobro ohranjen rimski AKVEDUKT, ki je nekoč dovajal vodo iz oddaljenih hribov (32 km). Poznano je tudi gledališče iz 2. st.

Staro mesto je zakopano pod peskom in ga sistematično izkopavajo

V okolici Sideja (20 min) je MANAVGAT  s čudovitimi osvežujočimi slapovi

 

ALANYA -  kar 140 km od Antalye, znana je Kleopatrina plaža in je znano kot mesto za mlade in žurante

 

Zahod od Antalye je tudi:

 

PHASELIS, FASELIS, ob vznožju gore Tahtali Dag, 

tri naravna pristanišča, kjer se je možno kopati; 10 min vožnje (15 km) od Kemerja

V zalivu so že vidni ostanki antičnega mesta. Možno je videli rimski akvedukt, velika kopališča s podzemnimi sistemom centralnega ogrevanja,  gledališče, tempelj. Spektakularen pogled na goro iz južnega pristanišča.

Phaselis je bilo nekoč veliko obmorsko mesto s tremi (naravnimi) pristanišči. Ustanovili so ga v 7.st.pr.n.š. in je bil rodoška kolonija. Kasneje so tu vladali Perzijci, pa A. Veliki, … predvsem pod Rimljani je mesto doživelo razcvet. V 1.st pr.n.š. so mesto ogrožali pirati (Zenikatesa) in v 3.st.n.š. so pirati kraj tudi uničili. V 11.st. pod Seldžuki je postalo to že povsem nepomembno obmorsko mesto. 

 

TEKIROVA – v lepem zalivu, manjši hotelsko/turističen kraj, potapljaški rajon (20 km od Kemerja)

 

KUMLUCA – turistično nezanimivo mesto, ki ga obkrožajo nasadi citrusov in rastlinjakov

 

 

 

 

 

 

Še nekaj fotografij hotela LIMAK LIMRA, KIRIŠ pri KEMRU:

 

 V hotel smo prispeli nekaj po polnoči. Hotel je zgrajen fascinantno, notranjost hotela se je hčerki zdela kot, da bi bila iz Harry Potterja.    Hotelu in okolici res ni kaj oporekati. Tudi osebje si zasluži čisto 10-ko. Vendar jaz v hotelu z več kot 800 sobami ne uživam. Zares preveč ljudi. Zelo me je motilo tudi njihov odnos do hrane, ki so si jo naložili v neomejenih količinah in sploh niso vsega pojedli,  puščali so napol polne kozarce s pijačo, ... Zahodni evropejci se obnašajo kot na sindikalnem dopustu.

Večer turških plesov smo videli kar v velikem avditoriju hotela, lahko bi se odpeljali na organiziran turški večer z večerjo raznih turških jedi ob turški glasbi in bi spoznali nekaj značilnih turških plesov. Vendar je bil ta šov kar precenjen, hoteli so 20 €/ 

 

Zares škoda, da Kiriş in Kemer nimata v ponudbi lokalov s turškim vzdušjem,  kajti v Turčijo smo prišli zaradi kulture, ne pa da smo vse dni poslušali glasbo iz »vala202 in radia belvi«.

 

 

 ZA KONEC ŠE NEKAJ RESNIC:

 

Katalogi ponujajo eno, dejstva so drugo:

  • lepo vreme oz. 300 sončnih dni v letu – pa ravno mi smo doživeli enega od 65ih deževnih (julija!!)
  • dolge peščene in prodnate plaže – in zakaj se večina raje kopa v bazenih? saj ne, da je z obalo kaj narobe, morje je zelo čisto in plaža čudovita, vendar all inclusive nudi vse ob bazenih, na plaži pa nič
  • čudovito rastlinje, rodovitno zemljo – rastlin in rož je ogromno in zato je toliko vlage L
  • naravne lepote gozdov in rek –  to nas res ne zanima tako zelo, to imamo tudi doma
  • zgodovinske znamenitosti z ostanki antičnih mest – vidiš ene, vidiš vse
  • nezaupanje v lastno valuto je tako veliko, da sploh niso hoteli slišat, da bi kaj plačali z lirami, vse samo v €€€€€€€, pa nam vodička tega ni mogla prej povedat, tako, da smo komaj zapravili lire
  • cestne označbe so slabe, dober zemljevid pa redkost. obstajajo križišča brez smerokazov...

 IN NEKAJ LINKOV:

 

hotel Limra

http://www.limrahotel.info/english/photo_gallery.asp

 

vremenska napoved

http://www.qwikcast.com/cgi-bin/forecast.cgi/16644694?zip=Kemer%2CTR&unit=c

 

Antalya – vse od A-Ž v angleščini

http://www.antalya.gov.tr/eng.htm

  

Antalya – turška riviera – vsi kraji

http://www.antalya-ws.com/

 

Kemer

http://www.antalya-ws.com/english/location/kemer/about.asp

 

Kemer in ostali kraji v okolici

http://www.metakholidays.co.uk/turkey/kemer/kemer.html

 

Antalja – slikce s ptičje perspektive

http://www.antalya.de/bilder.htm

 

Antalya –  skoraj vse od A-Ž v nemščini

http://www.antalya.de/Urlaubsgebiete.htm

http://www.antalya.de/kekova.htm

http://www.antalya.de/divers_htm/day1.htm

http://www.antalya.de/divers_htm/day2.htm

http://www.antalya.de/divers_htm/babylon.htm

  

Olympos in okolica

http://www.olympos.de/

http://www.olympostreehouses.com/

http://www.allaboutturkey.com/olympos.htm

 

Slikce iz Kemra in okolice

http://home.tiscali.nl/peet.marleen/turkije/turkije.htm

 

    

 

SLAPOVI: 

  • DÜDEN ŠELALESI na poti proti Lari; 15 km severno od Antalye in so zagotovo eni naljbolj priljubljenih in zelo obiskani

  • KURŠUNLU ŠELALESI od cesti v Isparto; 19 km od Antalye; Slapovi so mogočnejši v poletnih mesecih, so kot pritok reki Aksu sredi borovega gozda v prečudoviti naravi
  • MANAVGAT 20 min od Sideja; so eni najbolj znanih v Turčiji. Lokacijsko se nahajajo ob cesti v Olymapinar, 3 km od kraja Manavgat oz. 75 km zahodno od Antalje, na 93 km dolgi reki Manavgat. Reka ima dva jezova, Olymapinar in Manavgat. Od rekonstrukcije jezu Olymapinar imajo slapovi reden pretok in so visoki 2 m

 

JAME:

  • KARAIN ob cesti proti Burdurju
  • INSUYU malo naprej proti severu kjer je več votlin z jezerci, stalaktiti, …

  

SKALNI GROBOVI:

  • v pečini nad Fethiyo
  • v Tlosu
  • okoli Finik je Arif (Arikanda) s citadelo in rimskimi grobovi
  • Limyra; grob Katabure iz 4.st in Periklov iz 4.prnš
  • Myra
  • Na poti proti Felosu (Phellos)
  • Kaş

  

GLEDALIŠČA:

  • Hierapolis (blizu Pamukal)
  • Limyra; nekropola, gledališče, sarkofag,
  • Myra: nekropola in rimsko gledališče
  • Aspendos
  • Perge
  • Termessos

  

PISAVA:

  • c = dž
  • ç = č
  • s = š
  • ı = polglasnik (kot pes)

  

JEDI IN PREVODI:

  • AYRAN – kisel jogurt kot pijača, razredčen, rahlo slan, osvežilen, hladen
  • BAKLAVA – trikotno testo, lešniki, prelito s sirupom, zahtevno za pripravo
  • BÖREGI – burek
  • ÇIG KÖFTE – mesne kroglice, čufte
  • ÇORBASI – juha
  • DONDURMA - sladoled
  • JAPRAK DOLMASI – sarme v trtnih listih
  • KADAYIF – testo, lešniki, med
  • KAHVAH – kavarna
  • KEBAB – ražnjiči
  • KEŠKÜL puding – mleko, mandeljni, pistacije, kokos
  • KOMPOSTO – hladne čežane
  • MEZE – mali prigrizki ob vinu in žganju; hladne jedi (pire iz jajčevcev, jogurt in kumare)
  • MUHALLABI puding – mlečni riž s cimetom
  • RAKI – janeževa alkoholna voda
  • SEKERPARE – sladica iz pšeničnega zdroba
  • SIS KÖFTE – čevapčiči na žaru
  • SUTLAÇ – rižev narastek
  • TARAMASALATA – namaz iz ribjih iker s kruhom
  • TATLILAR - poobedek

  

  • DOLMUŞ – nabiralni taksi za več oseb (dobesedno pomeni natrpan)
  • OTOGAR – avtobusna postaja
  • HAMAM – turško kopališče (uvedli so a Otomani), ločeno za m in ž
  • ICKILI LOKANTE - preproste restavracije, točijo alkohol
  • LOKANTE – preproste restavracije, ni alohola
  • KEBAPÇI – strežejo kebab
  • PIDECI – strežejo pice 
  • DERVIŠI – plešoči menihi, ki plešejo na mistično pomirjujočo versko glasbo

 

 besedilo in fotografije (razen öludeniza in dervišev): Saša S.

 

KRATKA ZGODOVINA O NASTANKU TURČIJE:

Začelo se je z osvajanjem Aleksandra Velikega, ki je v letih 334 pr.n.š. pregnal v vzhodnem Sredozemlju perzijsko vojsko. Za GRKI so se naselili Rimljani, ki jim je leta 133 pr.n.š. svoje kraljestvo prepustil pergamonski kralj. V 1.st.pr.n.š. so Rimljani zasedli celo Anatolijo, kar je pomenilo 200 let miru in blaginje. Konec 2.st.pr.n.š. (?) pa so sezačeli barbarski vdori in opustošenja. Nasledstvo je prepustilo BIZANTINSKO ali vzhodno rimskemu cesarstvu (po Grku Bizantu). Obdobje je prepoznavno predvsem po slikarki umetnosti, ki je bilo bolj versko kot umetniško, značilni pa so mozaiki in slike narejene ploskovno dvodimenzionalo. V 11 st. so Bizantince premagali Seldžuki (predniki današnjih Turkov), ki so kot nomadi prišli iz Samarkonda in Buhare, po zavzetju Perzije, Sirije in Palestine so zavzeli so celotno ozemlje razen Egejskega morja in Konstantinopolisa. Kamorkoli so prišli so prinesli s seboj islam in gradili mošeje. Grb Seldžukov je bil dvoglavi orel. Iz Perzije so tako v Turčijo prinesli tudi keramičarstvo in tkanje preprog. Razpadli so v 13.st. V letu 1400 so Mali Aziji zavladali Osmani ali Otomani in za glavno mesto postavili Carigrad (do leta 1923). Islam se je tako ohranjal, še več, cerkve so začeli spreminjati v mošeje. V letih od 14.st. do l.1826 so po Turčiji potovali janičarji, ki so ljudstvo spreobračali v islam. Eden odličnih vodilteljev je bil Sulejman Veličastni (1520-1566), odličen voditelj, ki je Osmansko cesarstvo razširil na Balkan, do Kaspijskega morja, Perzijskega zaliva in sever Afrike vzdolž sredozemlja. Vladali so do 1. svetovne voje, ko je po 16.st. je njihov vpliv začel slabeti vendar je zdržal do leta 1923, ko je deželo prevzel Mustafa Kemal = Atatürk. Ustanovil je edino vladujočo republikansko stranko in »diktatorsko« vladal 15 let (umrl l. 1938). Zavračal je versko skrajnost, odpravil versko izobraževanje v šolah, uvedel latinico in odpravil  koranski zakon ter tako Turčijo približal Evropi.