GRČIJA - Kos


 

 junij 2004                                                                                                          foto: Saša S.

 

 

 

Grški otok Kos

 

Vsako pomlad si zastavim isto vprašanje: Kam na družinske počitnice?

Zadostiti je potrebno več pogojem:

-          da ne bo vse »all in«,  kajti spoznati je potrebno tudi lokalno kulinariko

-          da bomo kaj videli, ne samo ležali na plaži

-          da ne bo prehudo vroče

-          da bo en teden ravno dovolj

-          da bodo potešene moje fotografske strasti

 

Otoki dodekanezov nikoli ne razočarajo zato sem se odločila za Kos. Ima odlično lego za dnevne izlete in potepanja, poleg tega pa odlično klimo, zanimivo zgodovino in naravne lepote. Zaradi bližine celine je večji del otoka zelo vetroven, kar s pozitivnega vidika pomeni, da nikoli ni prevroče. Let z Brnika traja dobri dve uri.

 

Že iz letala me je prevzel pogled na otok, ki je na zahodu ravninski, na vzhodu pa se obala strmo spušča v morje. Manj poseljen jug skriva polno zalivov in čudovitih plaž, kraj dogajanja pa je sever, kjer leži tudi gl. mesto Kos. Od letališča je gl. mesto oddaljeno 23 km, sam otok pa meri dobrih 40 km. To pomeni, da ga lahko obvoziš v enem dnevu. Ima 290 km2 površine, 112 km obale in 20.000 prebivalcev.

 

Glavno mesto Kos

 

Do gl. mesta vozijo lokalni avtobusi iz ostalih otoških mest. Avtobusni promet na otoku je zelo dobro organiziran in če nimate najetega avtomobila, motorja ali kolesa je avtobus prava rešitev. Kolesa? Da, na Kosu imajo več km dolgo kolesarsko stezo od Psalidija do Tigakija, tj. po ravninskem delu otoka.

 

 

V mestu se je okrog leta 460 pr.n.š. rodil Hipokrat, oče moderne medicine, čigar  znamenita prisega je še danes ideal zdravniške etike. Gre za skupek norm, ki so jih morali spoštovati tisti, ki so se želeli vpisati na zdravniško šolo na Kosu.  S prisego so se zavezali, da ne bodo škodili bolniku, da bodo varovali poklicne skrivnosti, da bodo skrbeli za osebno higieno in se dostojno oblačili, da bodo s svojim obnašanjem vzbujali pri bolnikih zaupanje itd. Svoje učence je (menda) učil pod platano, danes staro polnih 600 let. Platane ni težko najti. Iskala sem sicer mogočno drevo, ki naj bi segalo do neba in bi dalo razkošno hladno senco, našla pa sem povsem nekaj drugega: od starosti podprto in z vseh strani zaščiteno drevo. 

 

V mestu ni težko najti antičnih ostankov, saj le-ti ležijo po vsem mestu. Največ jih je na področju nekdanjega gradu,  najbolj znano je področje Ancient Agora. Kogar zgodovina ne zanima lahko ogled »kamenja« mirno izpusti.

 

Na srečo pa je Kos tudi zelo turistično mesto. Za obhod po mestu poskrbi zeleni vlakec, ki vas v 20 min  popelje po mestu naokrog. Najbolj zanimiv je seveda osrednji del mesta, zaprt za promet.  Ne občuti se popoldanska vročina saj z morja prijetno pihlja, mestne hiše pa dajo senco pred pripekajočim soncem. Ulice s prodajalnami spominkov te vabijo, da jih obiščeš.  Lokalov, kamor so nas prijazno vabili, je bilo toliko, da smo se le težko odločili kje posedeti. Živahno pristanišče z lokali ob ulici Akti Kounouriti pa dajo mestu pravo vzdušje. Mesto te očara. Žal mesto nima tistega »starega« dela, s starimi kamnitimi hišami, saj je bilo leta 1933 po silovitem potresu skoraj povsem uničeno. Vendar to ne vpliva na razpoloženje, pravzaprav se sploh ne opazi.

  

Po otoku naokrog

 

Najcenejši prevoz za raziskovanje otoka je najem motorja / scooterja, za družine pa najem avtomobila. Tako smo se odločili tudi mi in se iz Psalidija odpeljali mimo mestnih plaž, po ulici Akti Koundourioti mimo pristanišča in skozi delfinov trg do Lambija, ki je pravzaprav podaljšek mesta. To je turistično naselje, ki ga zasedaja predvsem Švedi, Norvežani, Danci in Nizozemci. Množica lokalov v njihovem stilu in z njihovimi zastavami priča, da je ponoči tam mnogo bolj živahno kot podnevi. Naj povem, da je od Psalidija do mesta  najbolj vetroven del otoka,  zaliv ob Lambiju pa dosti bolj miren in prijeten za kopanje.

 

Do Tigakija smo se peljali vzdolž kolesarske steze. Tigaki je manjše turistično naselje z dolgo peščeno plažo. Občasno močno piha, kar izkoristijo ljubitelji srfanja, saj jih je vse do Marmarisa polno. Dolge, ozke, z mediteranskim grmičevjem obrasle peščene plaže pa vseeno vabijo. Ogledali smo si še Marmaris, ki je še eno turistično naselje, kjer prevladujejo germanski turisti. 

 

 

Preko Andimahie, kjer je tudi letališče, smo prečkali otok in si ogledali Kardameno. Nekdaj je bila to ribiška vasica, danes pa priljubljen kraj za angleške turiste. Hoteli, ki nudijo prenočišča, pabi in lokali v angleškem stilu, trgovine polne alkoholnih pijač in cigaret, ter v dopoldanskem času skoraj prazno mesto. Oživi šele popoldne, zaživi pa zvečer. Ob mestu je tudi dolga peščena plaža, ki pa ni bila cilj našega izleta.

  

Iskali smo namreč plažo Paradis Beach in jo tudi našli. Nekaj km nižje. Zares rajsko. Vajeni močnega vetra na severu otoka se nam je tu zdelo božansko. Nobenih valov, povsem mirno morje in rahla sapica, da nam ni bilo prevroče. Peščena plaža zlate barve, mivka pa tista prava, primerna za zidanje gradov, ki pa se ne meša z valovi, tako, da voda ostaja kristalno čista. Seveda je na otoku še množica drugih plaž, ki so prav tako lepe in dostopne, v zalivu med Kardameno in Kamarijem na jugu otoka so poleg Paradise Beach še Exotic Beach, Magic Beach, Banana Beach, Kamel Beach, … pravzaprav za vsak dan v tednu druga.

 

Jug otoka ponuja še panoramsko mesto Kefalos od koder je čudovit pogled na Kamari, Agios Nikolaos in otok Kastri. Ob obali je kar nekaj prijetnih restavracij z okusno hrano in zmernimi cenami.

 

V povratku smo si ogledali še gorsko vasico Zio. Hoteli smo se prepričati, če je to res taka idilična kakor je prikazano v turističnih prospektih. Otočani so se odločili, da bodo prirejali znamenite grške večere prav tu. Idile je seveda konec, ko se zvečer pripelje nekaj deset avtobusov in horda turistov …

 

 

 

 

Terme ali Hot Springs

 

 

 

 

15 min vožnje od gl. mesta proti vzhodu se ozka zavita cesta nenadoma konča. Strme pečine ne dovolijo več prehoda. Le kam smo prišli? Odpravili smo se za ostalimi potniki iz avtobusa, ki so po makadamski poti odšli navzdol proti morju. Področje je povsem neobljudeno, veter pa tako močan, da odnese vse, kar ni pripeto. Zavita cesta nas je po desetih minutah pripeljala do zaliva, kjer izvira vroča žveplena termalna voda. Otok je namreč vulkanskega izvora. Prevzel me je pogled: strme pečine, ki se dvigajo iznad morja, pod njimi plažica, lokalček in vse skupaj ni delovalo prav nič turistično. Pričakovala sem nekaj bolj mondenega. Bilo pa je tako preprosto in ljubko. Izvir naravne vroče termalne vode je napeljan v morje, kjer so prostor ogradili z ogromnimi skalami. Tam se v povsem naravnem bazenčku mešata tokova hladne morske vode z vročo termalno in ležanje v taki vodi blagodejno vpliva na telo. Dopoldne mine kot bi mignil in še danes si ne morem mislit, da nekaj tako dragocenega ponujajo zastonj.

 

 

V bližini otoka

 

Lokalne turistične agencije ponujajo predvsem enodnevne izlete z jadrnico do otokov Pserimos, Plati in Kalimnos. Cene so od 20-30 € s kosilom in pijačo. Otoki so ohranili naravne lepote in grško pristnost, so skoraj neposeljeni in imajo čudovite peščene plaže.

 

Do Turčije, ki je vidna tudi s prostim očesom, vozi gliser eno uro. Ponudbe je veliko in vsak večer vas lastniki gliserjev in ladij neutrudno vabijo na enodnevne izlete v Bodrum. Žal nas niso prepričali, kajti Turčijo si bomo ogledali kdaj drugič, čeprav gostje iz otoka Kosa ne potrebujejo vize.

 

Odločili smo se tudi za ogled otoka Nisirosa. Iz Kardamene vozi trajekt dobrih 45 min, povratna karta stane 18 €. V ceno je vštet samo trajektni prevoz, zato smo se odločili za voden izlet, ki vključuje tudi avtobusni prevoz do vulkana in stane 30 €. Bistvo otoka je namreč videti fantastičen vulkan, ki še malo diha.

 

 

 

 

 

Sosednji otok Nisiros

 

Nisiros je prav poseben otok kamor turisti ne prihajajo zaradi čudovitih plaž ali bogate zgodovine. Njegova posebnost je namreč vulkan. Glede na majhno površino (42 m2) in višino 700 m/m je otok stožčaste odlike. Je vulkanskega izvora, večji del otoka zavzema kaldera s 5 kraterji.

Na otok smo v slabi prispeli s trajektom iz Kardamene na Kosu in kar takoj smo se z avtobusom odpravili proti največjemu kraterju imenovanem Stefanos. Uau! Že medpotni razgled po kalderi je bil veličasten, stati ob kraterju pa božanski občutek. Strma uhojena pot dovoljuje sprehod v »notranjost«. Stopali smo po rahlo mehkih tleh, vonjali čudoviti vonj vulkana (žveplo), čutili njegovo dihanje (iz rež je puhalo kot iz vročega auspuha) in poslušali njegovo sopenje. Nismo čutili vročega žgočega sonca, prepustili smo se užitku.

 

Na otoku je zanimivo, da na mineralno bogati zemlji kljub pomanjkanju vode bogato uspeva rastlinje kot so oljke, fige, citrusi in mandeljni. Ko v poznozimskem času zacvetijo mandljeva drevesa izgleda, kot bi otok pobelil sneg. 

 

Pristaniško mesto Mandraki je tudi edino večje mesto na otoku, vendar ima le 1.000 prebivalcev. Največ enodnevnih gostov si ogleda samostan device Marije nad pečino do koder vodi 180 stopnic. Mestece je ljubko, zares grško. Dvonadstropne hiše z lesenimi balkoni v beli, oker ali turkizni modri barvi. Idilično!

 

Plaže so glede na poreklo predvsem črne, delno kamnite in le malokje peščene, medtem ko je obala zelo skalnata.

 

Zanimiva je tudi galerija angleškega fotografa Artina , ki se je odločil živeti na tem otoku. Pozimi fotografira, poleti razstavlja. Postanek v njegovi galeriji je bil pravi balzam za dušo (in telo, saj je bilo prijetno hladno). Ob pogledu na fotografije sem si zamislila, da bi kakšno leto tudi jaz lahko ostala, ne bi me bilo potrebno dolgo prepričevat.

 

 

 

HOTEL OCEANIS

 

 

    

    

  

 

 vse fotografije in besedilo: Saša S

.

OTOČJE DODEKANEZOV V EGEJSKEM MORJU (dodekanezi pomeni 12 otokov): RODOS, SIMI, HALKI, TILOS, KOS, NISIROS, KARPATOS, KALIMNOS, LEROS, PARMOS, AGATHONISI, KASOS. Otočje Dodekanezov je sklop preko 1000 otokov, otočkov in čeri.

 

Grški otoki vulkanskega izvora: Paros, Milos, Santorini, Nisiros, Giali, Kos.

  

ZNAMENITE GRŠKE JEDI:

GYROS (plasti začinjene jagnjetine, svinjine ali piščanca na vertikalnem nabodalu, režejo tanke plasti zapečenega mesa)

SOUVLAKI (ražnjiči)

TZATZIKI (kumarice in česen v jogurtu)

HORIATIKI / GRŠKA SOLATA (paradižniki, zelena paprika, kumare, olive, feta sir, posuto z origanom in prelito z olivnim oljem)

PASTITIO (narastek iz testenin in mesa)

KEFTEDES (cmoki iz mesa)

DOLMADES (sarme iz vinske trte)

MUSAKA (meso in jajčevci)

OUZO (janeževo žganje)

METAKSA (grški viski, več kot je *, močnejši je)

GRŠKA KAVA (turška kava)

SUMADA (pijača iz mandljevega sirupa, značilnost otoka Nisirosa)

  

Ena najpomembnejših antičnih najdb na otoku je Asklepion, najslavnejša bolnišnica in medicinska šola, ki je bila zgrajena po Hipokratovi smrti in je ponesla slavo Kosa širom Grčije.

Asklepion leži 4 km JZ od gl. mesta in je odlična razgledna točka na samo mesto. To svetišče je posvečeno bogu zdravilstva Asklepionu, čigar svečeniki so verjeli, da kopeli in lepo okolje dobro deneju duši in telesu. V svetiščih Asklepionih so bolniki najprej opravljali različne očiščevalne obrede s kopelmi, postom, molitvami, obrednim okajevanjem in kultnim obhodom svetišča. Diagnoze niso postavljali le na podlagi simpotomov,  na primer kašlja, vročine, kolcanja, bruhanja, težkega dihanja, temveč so upoštevali tudi način življenja bolnika, njegovo starost, prehrano, podnebje in tudi bolnikovo telesno zgradbo. Oče te metode je slavni Hipokrat, grški zdravnik, ki je prinesel slavo svoji medicinski šoli na otoku Kos. Hipokratovska medicina se je razširila po vsej Grčiji in izpodrinila druge bolj primitivne načine zdravljenja, ki so temeljili predvsem na čarovništvu. 

  

Beseda Asklepios ali Askabolos (plazilec, kača) izvira iz besede Askalab (kača) in dios (bog), iz česar je nastalo ime Askalapios, kar pomeni kačji bog. Kača je htonični simbol, ki izraža demonske moči, ki izvirajo iz zemlje. Najbolj znana svetišča boga Eskulapa so bila v Atenah, Knidu, Kireni in na otokih Kosu in Rodosu. Največji in najpomembnejši tempelj je bil v Epidavrusu na polotoku Argolis. V svetiščih Asklepionih so bolniki najprej opravljali različne očiščevalne obrede s kopelmi, postom, molitvami, obrednim okajevanjem in kultnim obhodom svetišča.

  

Razdalje na KOSU od gl. mesta:

do Tingaki = 9 km

do Marmari = 14 km

do Mastihari = 30 km

do Kardamene = 30 km

do letališča = 23 km