EGIPT – Sharm el-Sheikh


Šarm el-Šeik        

شرم الشيخ

Fotografije in besedilo: Saša S.                                                                                                                   julij 2007

 

DOPUST OB RDEČEM MORJU

ali

… če želiš plavati kot v akvariju,

si izberi Šarm …

 

 

Počitnice na Sinaju so prav gotovo najlepše aprila in maja. Sonce še ne žge premočno, voda pa se je že ogrela iz 22 na 26 °C. Pa vendar turistična sezona v Šarm el Šejku traja vse leto. Zato smo si tudi mi izbrali termin, ki nam najbolj ustreza, tj. ob začetku šolskih počitnic, prvi teden julija.

 

Letos se je prvi vročinski val v Sredozemlju začel po 20. juniju. Temperature v Grčiji in Turčiji so bile visoke, vročina neznosna. V Egipt se nismo odpravili z nekim navdušenjem, precej strah nas je bilo kako bomo prenesli tako visoke temperature. Odhod letala Aleksandria Airline je bil v petek ob 11:…h, pristali smo ob 17h. Približno 4 ure mirnega leta v boingu 737. Letališče je od letoviških krajev oddaljen ne več kot 20 minut do katerega koli hotela, mi smo potrebovali 10 minut vožnje z busom in ob 18h smo se že kopali v bazenu.

 

Čisto brez težav ni šlo, kajti v sobi (50 m2) sta bili samo 2 postelji namesto treh. Soba pa je smrdela po nafti… Posteljo so kmalu dostavili, sobo pa smo prezračili. Kasneje smo ugotovili, da so jo našpricali z naftalinom, ki odganja komarje. S tem ko smo odgnali smrad, smo jih kmalu zvabili nazaj v sobo.

 

Hotel LAGUNA VISTA je kot iz časov, ko so vladali faraoni. Zelo lepo zgrajen. Ogromna avla z recepcijo je zračna, vendar se mi je prvi dan zdelo neznosno vroče. Potrebovali smo nekaj dni, da smo se klimatizirali. Takrat je tudi temperatura padla za kakšno stopinjo, kajti poznala se je ohladitev v Evropi. Prejeli smo sms: na Stolu je snežilo.

 

Prvi dan počitnic (sobota) smo preživeli ob bazenu in ob morju. Vodička nam je predstavila tudi ponudbo agencije in obširno razložila vse o izletih. Kaj dosti več pa ni hotela ali vedela povedat. To, da Arabci za vsako storitev pričakujejo še napitnino seveda vemo vsi. Ampak koliko? je ostalo skrivnost. Povedala je, da se lahko menja denar tudi v hotelu. Hvala, samo bi to težko to ugotovili. Veliko bolje bi nam prišel nasvet, naj ne menjamo preveč, kajti povsod se da plačat z evri ali dolarji, cena pa je tako ali tako taka kot jo zbarantaš. Mnenja ali menjaljo bolje € ali $ so različna, meni so evri bolj domači, neke bistvene razlike ni.

  

VOŽNJA S PODMORNICO

 

V nedeljo je hčerka praznovala rojstni dan in za tako pomemben dan si je izbrala vožnjo s »podmornico«. Ker ponudbe ni bilo na sporedu naše agencije smo se obrnili na lokalno. Predstavnik agencije v hotelu je izlet zelo lepo prikazal in Ahmed nam je obljubil vožnjo z njihovo najboljšo podmornico, ki ima velik klimatiziran podpalubni prostor s svojim sedežem pred oknom. Tako smo mu bili všeč, da smo takoj postali njegovi prijatelji (I will give you a good submarine, becouse you are my good friends… I will tell you a sicret, … I will give you a special price for young lady). Zelo skeptični smo plačali 95 eur (38/odrasle, 19/otr), kajti nismo pričakovali takega nakladanja in fiksnih cen. Res nismo bili razočarani. Kombi nas je pobral pred hotelom točno in nas peljal v Šarm el Maya od koder smo po pol urnem čakanju odpluli proti Naama Bayu. To je bilo naše prvo srečanje s podvodnim svetom in bili smo očarani. Poleg nas je sedela gostoljubna egipčanska družina in takoj so mi odstopili pol sedeža, da sem lahko ves čas gledala skozi tisto okno, kjer se ja kaj dogajalo. Saj smo Slovenci tudi zelo prijazni do tujcev, ko pa sam to doživiš je občutek še boljši. Ura je minila prehitro in program je bil končan. Še sreča, da so se naše počitnice šele začele. Podvodni svet nas je omamil…

       

RDEČE MORJE IN KORALNI GREBEN

 

Rdeče morje je dobilo ime po rožnatih skalnih verigah, bogatih z železom in različnimi minerali. Koralni grebeni v Rdečem morju spadajo med najlepše na svetu, nekatere vrste koral in rib je možno najti samo tu. Koralni greben za svojo rast potrebuje optimalno temperaturo vode med 26 in 27 °C in v enem letu lahko zraste od 1 cm do 1 m. Zelo je občutljiv in zato je strogo prepovedano lomljenje koral, hoja po grebenu in sploh kakršno koli dotikanje. Domačini se čutijo dolžne, da vsakega turista strogo opomnijo na njihove kršitve. Nekaj rib in koral je strupenih in sploh korale kaj hitro pustijo »opeklino«, zato je prepoved toliko bolj na mestu.

Na skrajni točni Sinajskega polotoka leži eden najlepših in najbolj nedotakljivih parkov na svetu: naravni morski rezervat Ras Mohammed, za kar je bil proglašen leta 1983. Poleg čudovitega koralnega ekosistema je zanimivo tudi kopno, rastlinstvo in živalstvo. Turistom je na voljo le 12 % celotne površine ki obsega 480 km2  kopnega in morja.

 

Ras Mohammed je točka kjer se zlivata morji Suškega zaliva in manj slanega Akabskega zaliva, kar je za podvodni svet še bolj atraktivno. Več kot 1000 različnih vrst tropskih rib in več kot 170 vrst koral je našlo tu svoj habitat.

 

Rdeče morje je eno najbolj slanih. Slanost povzroča močno izhlapevanje vode zaradi dolge in hude vročine ter premalo pritoka sladkih voda iz rek. Sinajski polotok obkrožata Sueški in Akabski zaliv. Sueški naj bi bil bolj slan. Nabq leži v Akabskem zalivu za katerega se nas je večina strinjala, da je voda veliko manj slana od Jadrana. Po kopanju je koža prijetno osvežena, sol se ne lepi na telo (in dlake), brisače niso trde od soli. Tudi po okusu se nam morje ni zdelo preveč slano.

 IZLET Z LADJO NA RAS MOHAMED

 

Zaradi dobre izkušnje pri lokalni agenciji smo prosili Ahmeda za pomoč pri organizaciji izleta na Ras Mohamed. Globtour je izlet organiziral ravno na dan, ko smo bili mi v podmornici, drugega datuma pa niso dali na voljo. Cena izleta pri Globtourju je bila eur 36/odr in 19/otr, lokalna agencija na plaži je zahtevala 30 eur (brez popusta za 11-letnico) in niso bili ravno hudo zainteresirani, da gremo z njimi. No, Ahmed nam je zagotovil za dobro ceno (eur 30/odr in 10/otr) čudovit izlet z dobro ladjo, na kateri bo pokrit prostor, prostor za sončenje, wc, tuš, kosilo in pijača. Tako, kot tudi pri vseh drugih agencijah. Pa saj nismo imeli kaj izgubit…

 

   

Ladje za Ras Mohamed imajo svoj pristan v Naama Bayu. Prišli smo že ob 8:45 in pod žgočim soncem iskali vsaj malo sence. Natovarjali so jeklenke in opremo za potapljače, ob 10h so se začeli vkrcavati še potniki. Počutila sem se kot v tropu ovac, kjer eni po eni dovoljujejo prehod skozi kontrolo. Organizacija po arabsko, kar pomeni, da vse to spremlja še kričanje, prerekanje, vpitje. Zares škoda, da ne razumem arabsko. Mi smo potovali pretežno z domačini, kar se mi je zdelo super, mnogo bolj zanimivo, kot, da bi bila ladja polna Rusov. Vendar je bila Tunna1 najmanjša ladja, pravzaprav malo večja barka, zato je nenehno gujsanje ladje slabo vplivalo na moj za morsko bolezen občutljiv želodec. Ko smo končno krenili (Tunna-one je bila last-one) so bile ostale ladje že zdavnaj pred nami in hitreje so dosegle najlepše točke tega nacionalnega parka. Kje smo se potapljali niti ne vem, tudi samega parka si z ladje nismo mogli ogledati, kajti park ni samo morje, velik del zavzema kopno. Videli smo le obalo, pa še to le od daleč. Zares škoda.

Kljub temu je izlet z ladjo pravo doživetje. Kopanje v topli a kristalno čisti vodi, s pogledom na tisoče rib, ki se skrivajo med koralami je nekaj, kar se ne pozabi. Privoščili so nam tri potope za snorkljanje. Kje točno smo se vozili niti ne vem, kajti večino poti sem prečepela na dnu barke in čakala, da guncanje mine….

 

 

Najlepši koralni greben, ki smo ga videli je bil El Fanar, ki je pravzaprav ena najlepših javnih plaž  Šarm el Šejka (za plačilo približno 40 LE).

EGIPT je republika s približno 70 milijoni prebivalci, od tega jih 20 milijonov živi v Kairu.

 

Šarm el Šejk je leži na polotoku Sinaj. Do leta 1967 je bilo to področje neposeljeno, edini pravi prebivalci so bili beduini, leto 1967 pa so ga zavzeli Izraelci. Zavzeli so ga zgolj v strateške namene, 1982 so ga po campdavidskem sporazumu vrnili  Egiptu, in razvil se je v eno največjih turističnih destinacij.

 

V devetdesetih se je jug polotoka začel  razvijati in nastajali so priljubljeni letoviški kraji. ŠARM EL MAYA ali OLD MARKET je staro mestno jedro z bazarjem. RAS UM SID je rt na  HADABI, ki je področje z hoteli in lepimi peščenimi plažami. NA'AMA BAY pa je zelo znano središče turističnega dogajanja, kjer je večina hotelov, trgovin, restavracij, zabave. Proti severu si sledi še več takih naselij v zalivih Garden Bay, Tiger Bay, Sharks Bay in zadnji Nabq Bay (20 minut vožnje od Na'ama baya).

  

 

IZLET Z DŽIPI V DAHAB IN MODRO LUKNJO (Blue Hole)

 

Poleg izleta z ladjo na Ras Mohammed in avtobusnega izleta v Kairo je izlet z džipi v Dahab in Modro luknjo eden najbolj obiskanih v poletnih mesecih. Da bo vse potekalo kar najbolje smo odpotovali preko Globtourja. Prvi šok nas je čakal že pred hotelom, saj smo v džipu brez klime in z zaprtimi okni sedeli kot sardine na dveh klopeh!  Že po cesti peljati se je bilo neudobno, kaj bo na brezpotju?

 

Dahab je od od Šarm el-Šejka oddaljen slabih 100 km. Ena pot vodi skozi kamnito puščavo in je dostopna z džipi, vendar le za izkušene voznike. Nam so dodelili zelo izkušenega voznika Henija. Žal je bila vsaj ena potnica zelo nezainteresirana za njegove podvige na brezpotju. Levo-desno-gor-dol. Sedeti nad zadnjo gumo je bilo zame preveč in brez komentarja sem se presedla na sovoznikov sedež. Tam je bil pa luksus: vzmeten sedež, odprto okno, klima in čudovit razgled na puščavo. Obetal se mi je čudovit dan.

 

V puščavi smo naredili tri postanke. Beduini so nas že čakali in niti nismo dobro izstopili smo že kupili prvo beduinsko zapestnico. Po pogajanjih za en euro. Petletna beduinka je svoj posel dobro obvladala.

Na denar se dobro zastopijo, tuje valute jim niso nič tuje in otroci se hitro učijo. Ne vem zakaj, ampak spominjajo me na naše rome….

 

 

Drugi postanek je bil na beduinskem pokopališču. Zapestnico smo imeli in nisem imela namena kupiti še kakšne. Ampak oni bi mi vseeno še kakšno prodali…

 

Peščena sipina sredi kamnite puščave. Sem pozabila od kod je ta pesek, vsekakor je to delo narave.

 

Na žalost domačini puščave ne znajo cenit. Zanje je to eno veliko odlagališče odpadkov. Že samo na obrobju jih je bilo veliko, kako izgleda notranjost si sploh ne predstavljam. Tudi neturistični deli obale so polni praznih plastenk, ki bodo potrebovale še mnogo let, da se bodo razgradile, kajti ne kaže, da bi ji kdo pobral.

 

Puščave je bilo kmalu konec in pot smo nadaljevali po lepi asfaltni cesti. Blizu Dahaba smo si na parkirišču poiskali svojo kamelo in odjahali proti Modri luknji. Ura je bila 11 vendar zaradi vetra z morja ni bilo niti najmanj vroče. Pol ure je bliskovito minilo, pravzaprav smo se ravno navadili na smešno jahanje, ko ga je bilo že konec. Prispeli smo v kraj kjer imajo čudovit koralni greben imenovan Modra luknji – ang. Blue Hole.

 

 

Modra luknja / Blue Hole  

Jaz se tu nisem kopala, vsi ki so snorkljali pa so potrdili, da je to eden najlepših koralnih grebenov z zelo lepimi koralami in polno ribic. Sprehodila sem se po ulici in ker je bilo beduinskih otrok več kot turistov sem bila takoj obkrožena in pristiljena v nakup.

 

 

   

 

 

slika za euro

 

Beduinke so bile neizprosne pri prodaji zapestnic. Brez pogajanj ni šlo, vendar sem imela čas, one pa tudi. Da sem kupila eno zapestnico jim ni bilo dovolj. Sem jim ponudila nov izziv: če jih lahko fotografiram za en euro.

 

Dobra ponudba in po poziranju so mi ponudile na izbiro še eno zapestnico »forbrezant«. Po dolgem prerekanju, da je ne rabim smo le ugotovili, da je to njihovo darilo, »for present«. Punce so me res presenetile.

 

Zakaj modra LUKNJA?

 

Koralni greben skoraj naredi obroč in sega več kot 80 metrov globoko. Za potapljače je še veno nerazrešljiva uganka, nevarna za potapljanje kajti samo ena pot vodi nazaj.

 

Ob Modri luknji je nekaj »objektov« imenovanih beduinski šotori. To niso zaprti prostori, so kot terase s separeji. Postregli smo si s ponujenimi jedmi in se posedli po tleh. Bilo je več jedi – ribe, meso, zelenjava, krompir – vse pa so bile okusne. Dobil smo tudi tradicionalno pijačo – coca-colo. Kot, da kaj brez mehurčkov ne obstaja…

 

Spočiti smo se odpravili v nekaj km oddaljen Dahab. Po odločitvi potnikov iz našega jeepa si mi nismo ogledali predvidene parfumerije in smo šli kar najhitreje v Dahab.

 

D A H A B     دهب

 

je staro beduinsko naselje, sicer turistično vendar se ne more primerjat s Šarm el Šejkom. Menda, da po turističnem napadu aprila 2006 ne zaživi in je dosti bolj umirjen kot pred tem.   

Razdeljen je na tri dele:

el ASALAH je beduinsko naselje

el MAŠRABA je modern predel s hoteli

el MASBAT s promenado, restavracijami in trgovinicami ob obali 

 

     

        

 

Sprehodili smo se po promenadi in si po kratkem šopingu v enem izmed lokalov privoščili pijačo. Upam si trditi, je v Dahabu precej ceneje. Meni je bil Dahab kar všeč, ker ni tako izumetničen in evropsko modern.

 

 

Kdo so BEDUINI? To so prvotni prebivalci Sinaja. Živijo nomadsko življenje. Na področju Sinaja jih živi okrog 80000, 30 % na turističnih predelih sv. Katerine in Šarm el Šejka. Mnogi od njih so zaposleni v turističnih predelih. Beduinske ženske morajo biti zakrite, pokrivalo se imenuje Tarha. Beduinsko oblačilo pa je galabeja.

 

Zakrite so bile tudi skoraj vse arabske ženske, ki sem jih videla. Videti jih je bilo zares zelo malo, predvidevam, da sem videla samo turistke. Obvezno zakrite, oblečene pa so bile v tuniko z dolgimi rokavi do zapestij, pod tuniko pa so nosile dolge hlače.

 

 

 

 

HOTEL LAGUNA VISTA, NABQ

 

     hotelska plaža                 

NABQ postaja novo turistično naselje. Gradijo veliko novih hotelov, saj je prostora dovolj, Naama Bay pa že prenaseljen. Laguna Vista leži na obalni strani ceste, nasproti nakupalnega centra, ki še ni povsem zaživel.

 

Hotel je bil zgrajen leta 2002 in je na pogled zelo zanimiv. Recepcija hotela je spominjala na čas, ko so vladali faraoni. Okolica bazenov tudi, čeprav se je meni zdelo, kot bi bilo delo kremenčkovih.  

 

                                                                                                

Na voljo sta nam bili dve restavraciji, Which Way je bila na odprtem in z malo manj izbire kot v glavni Kahramana. Meni se je zdela hrana zelo okusna, preveč poudarka je bilo na testeninah. Lastniki in glavni gostje so bili namreč Italijani in temu prilagojeni so bili jedilniki. Večinoma je bila hrana zelo internacionalno, za moj okus s premalo brezmesnih in egipčanskih jedi. Natakarji pa so bili prave zvezde. Ko to osvojijo si njihov in za malo napitnine (euro) so nam vsak večer prihranili mizo.

 

Vsekakor je dobro prebrati vse, kar v katalogu piše, ni pa vsega za verjet. Globtourjev opis je kar točen, le malo pomanjkljiv.

 

Napisano je, da hotel leži ob koralnem grebenu. Super, točno to rabimo! Ni pa napisano, da do grebena ni enostavnega dostopa. Hotel ima pomol, ki pa ni niti približno dovolj dolg, da bi do grebena prišli peš. Tak pomol ima sosednji hotel, mi pa nanj nismo imeli dostopa. Do grebena se lahko priplava. Dopoldne, ko je plima, se da; popoldne pa je bila močna oseka in tudi plavanje ne bi bilo povsem možno. Dopoldne smo zato izkoristili in najeli pedolino (20 eur/h z vodnikom, ki ve kje se pedolino lahko zasidra in tudi pokaže lepe točke za snorklanje).

 Globtour obljublja tudi leno reko. Le te sem bila zelo vesela in ob pogledu nanjo zelo razočarana. V njej se ni nihče kopal!!!! Bila je samo za okras oz. namenjena dobremu počutju komarjem in kačjim pastirjem, lokalni vrabčki pa so v njej pili vodo.

 

Ta cvetka ni nič proti tej v katalogu Kompasa: obljublja namreč 13 bazenov s tobogani in slapovi. Seveda sem si to predstavljala kot manjši zabaviščni vodni park. V resnici pa je bilo 10 bazenov malo večjih od domačih napihljivih, vanj pa je možen dostop tudi iz nekaterih hotelskih sob. 2 bazena sta bila res velika in uporabna, 1 bazenček pa je bil na plaži ob restavraciji Pataya. Pa tobogani? Dve manjši drči. Slapovi? Zelo lepo na pogled, ni kaj. Uporabne vrednosti pa niso imeli.

 

All inclusive je nudil vso pijačo brezplačno. Vstekleničene vode smo dobili kolikor smo hoteli, na več punktih pa so bile tudi galone z vedno mrzlo vodo. Na žalost smo več čas dopusta morali nositi zapestnice. Ne vem kaj so pomenile zelene, ampak z rdečo nismo dobili določenih pijač v baru v votlini. Hotelski resor ima namreč več barov – predvsem ob bazenu so bili natakarji zelo zaposlenimi z Rusinjami in je bila postrežba ostalim gostom temu primerno slaba. Piano bar: to pomeni, da nekdo cel večer igra na klavirju. Glede na stil hotela sem se počutila kot kakšni v zgodbi Agate Christie samo še Poirot je manjkal.

 

hotelska plaža

Odhod domov nam je agencija organizirala ob skoraj 4h zjutraj. Podarili so nam dodatnega pol dneva uživanja pod afriškim nebom. Sobo smo morali izpraznit do 12h, za dodatno plačilo bi si lahko podaljšali bivanje do 17h. Zakaj le? Vodička nas je oprozorila, da velja AI le do kosila in da se bo ona probala zmenit, če bo veljal dlje. Bla, bla, bla. Čisto nihče na recepciji ni niti pod razno omenil, da moramo vrnit zapestnice, ki so nam omogočile AI. In tudi če bi bili brez njih tega nihče ne bi opazil. Zadnja noč ni bila čisto nič dolga. Zaklepetali smo se pozno čez polnoč, ko nas je prišel iskat avtobus in nas odpeljal na letališče. Na cesti mimo letališča si je dal duška in prepričana sem bila, da bomo poleteli kar z avtobusom. Samo naj kdo reče, da ne vozijo noro!

Letališče je veliko in moderno ter prehudo klimatizirano. Eno uro smo zmrzovali, ker v prtljagi nisem mimeli ničesar z dolgimi rokavi. Adrijino letalo je imelo po ure zamude.

   

 

 Prihod domov je zame vedno "otožen". Tokrat je bil še bolj. Odleteli smo iz letališča Brnik, prileteli pa na letališče J. Pučnika. Še dobro, da ni bil Pučnik zaprt zaradi megle.

 

Za konec pa ne morem mimo dejstva, da je bil Egipt že večkrat žrtev terorističnih napadov:

  TERORISTIČNI NAPADI V EGIPTU

 

DAHAB – 24. april 2006, na praznik Sham Al_Nasseim (poletni festival) ob 19:15 h

blizu restavracije Nelson, blizu kavarne Aladin in na trgu Ghalazal na drugi strani mostu; ubitih je bilo 23 ljudi

 

ŠARM EL ŠEJK – 23. julij 2005, na praznik dan revolucije ob 01:15 h

na tržnici v Old Marketu, taksi ov hotelu Ocean Bay in ob hotelu Ghazela Gardens v Na'ama bayu; ubitih je bilo 88 ljudi

 

KAIRO – 7. in 30. april 2005

TABA, NUWEIBA (Sinaj, ob Akabskem zalivu) – 7. oktober 2004

LUXOR – 17. november 1997

 

 

RAZDALJE:

Letališče – Nabq: 10 minut

Šarm el šejk – Nabq: dobrih 25 minut

Naama Bay – Nabq: slabih 20 minut…

… hitre vožnje po lepo asfaltirani 4-pasovni cesti miru, kjer vozniki občasno dajo gas do fula

Šarm el Šejk – Dahab: 100 km; tudi ta cesta je nova, lepo asfaltirana, malo prometna in delno v gradnji še dodatnih pasov

 

PREVODI:

Šarm – zaliv

Ras – rt

Na'ama – prijeten, prijazen (v hebrejščini)

el Fanar (na klifu ras um Sidd) – svetilnik

suq – bazar - tržnica

Dahab – zlato (po zlatem pesku na obali)

as salaamu aleikum - dober dan

šukran - hvala

habibi – kako si (oz. to je fraza z več pomeni)

galabeja – oblačilo beduinov

tarha – ruta, ki pokrije glavo in obraz

 

HRANA in PIJAČA

meeze – majhni prigrizki, topli ali hladni

pasta tahina je iz sezama

pasta humus je iz čičerike

kebab – goveji, jagnječji, piščančji

čaj – pijejo z veliko sladkorja

karkade – čaj iz hibiskusa

kawa – preredka in presladka

 

DENAR:

Uradna valuta je EGIPČANSKI FUNT (EGP), ki se deli na 100 piaster (ki niso vredne toliko, da bi bile v obtoku). Večinoma se uporablja okrajšava LE za francosko Livre Egyptienne. Vendar se v Šarm el Šejku vse lahko plača z evri ali us-dolarji. Vsaka valuta dobrodošla, tudi v kovancih. V Dahabu pa so raje videli, da plačamo z domačo valuto oz. papirnatimi evri. V bankah namreč evrske kovance menjajo dosti slabše od papirnatih.

Uradna menjava Banke Slovenija je bila konec junija 2007 1 eur = 7,66 egp; v hotelih so menjali dosti slabše, za 1 eur samo 7,4 egp; na ulici pa 7,6 egp za 1 eur.

 

Šarm el Šejk je kraj za prijeten dopust v katerem koli letnem času. Vsak si lahko najde kaj, da preživi lep dopust. Ribice ob koralnem grebenu na eni in puščavo s sinajskimi gorami na drugi strani, prijazne arabce in skrivnostne beduine. Skromnost beduinskih bivališč in luksuz hotelskih naselij. Kulturne in zgodovinske znamenitosti (samostan sv. Katarine), naravne znamenitosti (mavrični kanjon, ….), ter narodne parke (koralni grebeni v Ras Mohamed in rastlinstvo v parku Nabq) saj je kar 52 % polotoka je razglašenega za narodni park.