Avtorji strani

  • Saša S.
    februar 8, 2009

ŠPANIJA - KATALONIJA - BARCELONA

 
 
 
 

BARCELONA je glavno mesto španske avtonomne skupnosti KATALONIJE. Je drugo največje špansko mesto, od Ljubljane je oddaljena 1560 km. Katalonija ima 7 mio prebivalcev od tega jih 1,7 mio živi v Barceloni oz. že skoraj 4 mio v njeni širši okolici. Barcelona se je širila skozi vso zgodovino, kar je opaziti v različnih četrtih. Iz srednjega vek je ohranjena Gotska četrt, ki je imela zametke že v času Rimljanov in je danes magnet za turiste. Severno od nje je Eixample, velika četrt iz 19. stoletja, ki povezuje stari del s predeli Gracia, Sant Gervasi, Sarria in Sants. Tu najdemo znane zgradbe iz časa modernizma, najbolj je poznana Gaudijeva  Sagrada Familia. Na jugu mesta je četrt imenovana Sants-Montjuïc z olimpijskim stadionom in obnovljenim starim pristaniščem Port Vell.

 

   

 

 

Ogled BARCELONE - prvič 

 

Barcelono smo si seveda morali ogledati. Zdelo se mi je čarobno velemesto. In tako tudi je. Ogledali smo si jo v dveh delih. Prvič organizirano, z agencijo Palma. Zato smo se 2. dan našega dopusta odpeljali v Barcelono. Španci slovijo po netočnosti in to so takoj dokazali s skoraj pol urno zamudo. Promet po avtocesti je bil tekoč, čeprav smo se v 50. kilometrih 3 x ustavili na cestninski postaji. V eni uri smo bili že v predmestju Barcelone.

 

Hitro smo se peljali mimo vodnega stolpa, ki je ponoči med vikendi čudovito osvetljen, in nato mimo arene za bikoborbe. Sagrado pa smo si lahko ogledali skozi šipo avtobusa, kajti ogledali si jo bomo kasneje.

 

Res hitro smo bili na SZ delu mesta, pod vznožjem 542 visokega Tibidaba. Spoznali smo se s prvo Gaudijevo umetnijo. Res prijeten kraj za dopolanski sprehod, ko sonce še ni tako močno sekalo. Množica turistov se skozi park kar porazgubi, ampak stopnice so bile pa premočno zasedene. Kot, da je to točka, kjer se moraš fotografirati.  

 

              

 

*GÜELLOV PARK. Park naj bi bil predmestje v obliki angleškega sloga s 60. stavbami. Zamisel je bila mnogo širša od končne izvedbe. Projekt je propadel, zgrajeni sta bili samo dve stavbi. V leti od 1900 do 1914 so za grofa Guella gradili infrastrukturo pod Gaudijevim vodstvom, grajeno v njegovem slogu vijugastih linij, lomljenega marmorja, mitoloških motivih in organskega videza.

Značilnost parka so materiali vzeti iz narave in oblike, ki jo posnemajo, kar daje parku zelo harmoničen izgled. Park ima še eno posebnost. Zemlja tu je bila nerodovitna, pusta. Gaudi je to genialno rešil: vijugast zid ob strmem pobočju je zaradi keramične obloge zadrževal vodi, stebri pa so imeli več funkciji. Poleg podpore so bili pravi zbiralci deževnice. Pod vhodom v park je bila namreč 12.000 litrska cisterna s katero so oskrbovali park. Pokrovi cistern so bili lepo zakamuflirani. Na enem od pokrovov se nahaja kuščar – varuh parka, ki predstavlja pitona, varuha podzemnih voda. Na drugem pa je kačja glava, še en plazilec torej. To pa sta tudi največkrat fotografirana modela in pravi atrakciji parka. Obe mozaični umetnini izpod rok Gaudija. Poleg vhoda je v mozaik odeta tudi neskončna vijugasta klop. Ravno ti zalivčki dajo obiskovalcu zelo intimen občutek. Kljub temu, da je klop iz lomljenih ploščic se v njej sedi zelo udobno. Narejena naj bi bila po modelu odtisa sedečega nagega človeka. Največ zaslug za to čudovito klop ima Gaudijev sodelavec Josep Jujol.

Ploščice za vse te mozaike je Gaudi našel na odpadu. Vsi ostali uporabljeni materiali pa so vzeti iz narave.

Paviljona sta bila prvotno namenjena vrtnarju in osebju parka, izgledata pa zares pravljično, kot iz medenjakov.  Svojo hišo je imel tudi Gaudi, več pa ni bilo zgrajenega.

Iz razgledne točne parka je lep pogled na La Ramblo in Sagrado Familio.

http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2005/2d/Secesija/Katarina-Gaudi/gaudi_park.html

 

    V parku je bilo videti kar nekaj glasbenikov. No, tadva umetnika pa sta bila že vsega naveličana in nekulturna (predvsem ta drugi).

 

 

Izlet smo nadaljevali proti katedrali Sveta družina. Avtobus nam je ustavil točno pred najlepšim delom. Uau, res. Žerjavi sicer močno motijo, ko želiš narediti dobro fotko. In tudi celo katedralo je težko spravit skozi objektiv.

 

Vzhodni del me je čisto prevzel, saj je narejeno "u nulo", vsak detajl je vreden pogleda. In ne razumem, zakaj so z nadaljevali z gradnjo v čisto nekem drugem slogu. Mnenja o dokončanju katedrale so različna, mnogi menimo, da bi jo morali pustiti tako kakršna je, saj zaradi novejših materialov in načina gradnje nikoli ne bo takšna, kot si jo je zamislil Gaudi. Pri zahodnem delu se mi zdi, da gre za neko drugo stavbo, slogovno je pravo nasprotje Gaudija in se ne sklada s celotno podobo zgradbe.. Razlika je več kot očitna. Spominja na Šubičeve Dražgoše.

 

še malo teorije:

 

*KATEDRALA SAGRADA FAMILIA (Sveta družina) oz. v originalu TEMPLE EXPIATORI DE LA SAGRADA FAMILIA je Gaudijeva nedokončana zgradba in zagotovo najbolj impresivna in prepoznavna znamenitost Barcelone. Katedrala je bila zasnovana kot neogotska, z deli so začeli leta 1882. Gaudi jo je prevzel leta 1883, seveda z malo spremenjenim načrtom. Ob svoji tragični smrti 1926 l. jo je pustil nedokončano. V kasnejšem požaru so zgoreli tudi vsi njegovi načrti, ostala je samo maketa katedrale.

Vsak del Sagrade Familije je bogat s krščanskimi simboli, saj je verni Gaudí nameraval s Sagrado Familio postaviti “zadnje veliko krščansko svetišče”. Največjo pozornost vzbudijo visoko v zrak dvigajoči se stolpi. Katedrala je zgrajena po vsebini svetega pisma. Njen vzhodni del – rojstvo – je zapuščina Gaudija in vsak njen delček je skrbno izdelan.

Cerkev naj bi bila dokončana leta 2026 na 100. obletnico Gaudijeve smrti. Ob začetku gradnje so takratnji strokovnjaki predvidevali, da bo gradnja trajala več sto let, vendar je bila ocena podana na podlagi gradbenih tehnik iz zgodnjega 19. stoletja. Cerkev se gradi izključno iz prostovoljnih prispevkov.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sagrada_Familia

http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2005/2d/Secesija/Katarina-Gaudi/gaudi_sf.html

 

 

     

 

 

   

 

Namen je bil ogledati si samo zunanjost katedrale z vseh 4 strani. Višja sila (!) je hotela, da nas je »Palma« častila z vstopnico za ogled notranjosti. Vzrok je bil pokvarjen avtobus in čakali smo drugega. Notranjost pa – pravo razočaranje! Še sreča, da vstopnice nismo kupili. Ker ta ogled gradbišča nisem bila pripravljena plačati niti €. V dva stolpa se da priti z dvigalom, nudijo pa čudovit razgled na mesto. Kar naj, vrsta za dvigalo je bila predolga!! V podzemlju je sicer čudovit muzej od gradnji katedrale, kar pa ne odtehta pri splošnem vtisu.

 

 

 

 

Po ogledu smo se v novem busu odpeljali proti Slavoloku zmage. Gre za kopijo pariškega, narejen je bil za 1. svetovno razstavo Universal Exhibition leta 1888.

 

 

Obšli smo trg Plaça Catalunya in se zapeljali po okrožju L' Eixample.

 

OKROŽJE EIXAMPLE (kar v prevodu pomeni razširitev) je četrt modernizma, iz hiš in širokih ulic poznega 19. stoletja. Nastala je načrtno, iz natečajnih načrtov inženirja Ildenfosa Cerda. Zavzema 9 km²  veliko območje in je sestavljeno z mrežastim vzorcem cest, bulvarji in avenijami. Eixample je vizionarski primer urbanističnega načrtovanja.

 

Pogled na Eixample iz zraka je fantastičen. Vse zgradbe imajo rezane vogale, tako, da so imeli kočijaži boljši pogled izza ovinka in so bili zato hitrejši.

 

V tem okrožju je najbolj znana nakupovalna ulica (bulvar) PASSEIG DE GRAZIA, na kateri sta dve znameniti zgradbi: Casa Mila in Casa Battlo

http://www.barcelona-tourist-guide.com/en/albums-en/passeig-gracia/index.html

 

Na št. 43 je CASA BATLLO(izg. batljo), ki je nisem dobro videla, saj je avtobus pospešeno zdrvel mimo, jaz pa nisem sedela na pravi strani, da bi uspela kaj videt, kaj šele naredit fotografijo.

CASA BATLLO je Gaudijeva »pravljična« mojstrovina, ki predstavlja zmago sv. Jurija nad zmajem; Gaudi je prenavljal obstoječo zgradbo med leti 1904 in 1906 s svojim odštekanim stilom v mozaiku z zaobljenimi linijami in nepravilnih oblik. Kljub visoki vstopnini je vredno ogleda zaradi strešne terase.

http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2005/2d/Secesija/Katarina-Gaudi/gaudi_battlo.html

http://www.casabatllo.es/

 

Na št. 92 tega bulvarja pa je prav posebna umetnina CASA MILA. Zares škoda, da si nismo mogli privoščiti 10 minut za kratek postanek in ogleda zunanjosti. Takole izgleda iz avtobusa:
 
 

*CASA MILA (oz. La Pedrera - kamnolom ) je umetniški 8-nadstropni stanovanjski blok brez kotov in ravnih linij. Gradil ga je Gaudi med letom 1905-11 za bogatega Pereja Mila Campsa. Stavba je značilna po gradnji s katero je Gaudi zmanjšal število nosilni sten na račun kamnitih in betonskih stebrov ojačanih z železom. V notranjosti bloka je na ogled strešna terasa z nadrealističnimi dimniki in Gaudijeva razstava (za spoznavanje njegovih del). Ogledati si je možno notranji dvorišči in teraso, vendar  le občasno. Štrleče železne balkone z izgledom valujočih morskih alg je oblikoval Gaudijev sodelavec Josep Maria Jujol.

http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2005/2d/Secesija/Katarina-Gaudi/gaudi_mila.html

 

Hiteli smo po AVENIJI DIAGONAL. Le-ta je znamenita po tem, da mrežasto razporejene ulice seka pod kotom 45°. Prav vse zgradbe te »mreže« imajo sekane vogale, s tem so bila križišča v 19. st. preglednejša in so kočije vozile bolj pretočno.

 

Avenija Diagonal nas je privedla na nogometni stadion CAMP NOU kluba FC Barcelona oz. Barça
 
 

 

Barça velja za enega najboljših svetovnih klubov in je 18 x osvojil naslov španskega prvaka in 2 x naslov prvaka lige prvakov. Imajo svoj stadion CAMP NOU s 120.000 sedeži.

Proti doplačilu 8 € smo vstopili na tribuno in si ogledali sicer prazen stadion. Pogled je bil vseeno veličasten. Za ogled garderob in spodnje vrste bi rabili malo več časa (in €). Vstop na igrišče turistom ni dovoljen.

Vhod za turiste je skozi muzej o zgodovini tega kluba. Poleg nogometa so Barcelonci dobri tudi v košarki in rokometu in nekaj pozornosti so v muzeju namenili tudi tema dvema športoma. Razstavljena je tudi olimpijska bakla iz OI leta 1992. Ogled muzeja in stadiona se zaključi skozi trgovino, kjer so cene pretirano visoke, za enako blago višje kot v veleblagovnicah.

 
 
 

Po aveniji Madrid (sliki zgoraj), ki ima zdaleč največ semaforjev smo v zelenem valu prispeli na PLAÇA D'ESPANYA. Spet ogled skozi steklo avtobusa. Na žalost je šla tako mimo nas tudi Španska vas.

 

PLACA DE ESPANYA  - Španski trg je bil zgrajen za 2. svetovno razstavo leta 1929. Fontana na trgu, ki predstavlja tri španske reke;  dva 47 m visoka stolpa, ki imitirata stolp Sv. Marka v Benetkah sta nekakšen vhod na razstaviščni prostor, kjer so razstavni paviljoni; Stavba Las Arenas iz leta 1886 - stara bikoborska arena je sedaj prostor prazen oz. ga preurejajo za nevemžekaj.

 

POBLE ESPANYOL – Španska vas – tudi ta je bila zgrajena za 2. svetovno razstavo leta 1929 in prikazuje arhitekturo španskih pokrajin in reprodukcijo zunanjosti pomembnih stavb. Z bari in restavracijami s hrani iz vseh španskih pokrajin, obrtne delavnice, umetniški ateljeji,… je danes namenjena zgolj turistom. Značilnost Španske vasi je, da so združene vse regije v eni vasici. Ogledate si kako zgleda trg v Cataloniji in kakšne so značilne hiše v Andaluziji. Celo nekakšno galerijo imajo, tako da si spotoma ogledaš nekatera dela Picassa.

  

 

Začeli smo se vzpenjati na MONTJUÏC (izg. montžuik).

 

Montjuïc je grič (213 m/m) nad pristaniščem. Prve naselbine so bile že od 3. stol. pr.n.št.  Od konca 19.stol. so severno stran griča nenehno urejali, predvsem za svetovno razstavo leta 1929. Na zahodu so športni objekti, ki so nastali za potrebe Olimpijskih iger leta 1992. Na Monjuric se da priti z gondolo ali po cesti.

 
 
 

Peljali smo se mimo telekomunikacijskega stolpa na OLIMPIJSKI STADION. Zgrajen je bil že leta 1921 za kandidaturo takratnim OI, vendar Barcelona ni bila izbrana. Sprejme samo 65.000 gledalcev. Poleg stadiona je tu blizu še športna univerza in nekaj športnih dvoran.

 
   (pogled iz ceste na MONTJUÏC - vidi se tudi Sagrada Familia)  
 
Na vrhu griča se nahaja grad  CASTELLA DE MONTJUÏC iz 17. stol. Včasih je bil tu vojaški zapor, danes je vojaški muzej (MILITAR) za občudovalce orožja.
 
Spustili smo se proti pristanišču. En del je industrijsko pristanišče in sega vse do letališča, drugi del pa je preurejeno staro pristanišče PORT VELL. Tu se na 50 visokem stebru nahaja tudi spomenik Krištofu Kolumbu. Orientacijska točka, kjer se začne znamenita barcelonska Rambla.
 
 

LA RAMBLA je dolga avenije oz. peš cona, nastala iz suhe rečne struge in je dolga več kot 1 km. Sega od Kolumbovega spomenika do trga Plaça de Catalunya in jo obrobljajo za Barcelono značilne platane. Živahna ulica, polna trgovin, kavarn, uličnih umetnikov, živih kipov… je sestavljena iz petih povezanih avenij (zato Las Ramblas). Povezuje pristanišče, Gotsko četrt in Eixample. Ime Rambla izhaja iz arabščine in pomeni hudournik. Kasneje so ga tlakovali in v poznem 18. stoletju že zasadili s platanami. La Rambla je zaradi množice turistov idealen kraj za žeparje in tatove, zato pazljivo!!

http://www.barcelona-tourist-guide.com/en/albums-en/ramblas/index.html

 
 
 
Sprehod po Rambli je bil del izleta, ki sem se ga najbolj veselila in sem ga nestrpno čakala. In bila tudi zelo – zelo razočarana.
 
    Po obeh straneh promende Ramble namreč poteka promet!!!!
 
 
Ne vem zakaj, ampak Ramblo sem si predstavljala bolj pravljično, s trgovinicami in bari in Gaudijevimi umetninami. Pač, vsak vidi to, kar hoče.   
 
  No tole je ena izmed Gaudijevih umetnin...
 Zmaj, ki sem ga skoraj zgrešila 
 Sprehodili smo se čez Mirojev mozaik
 
Največja znamenitost Ramble so seveda kipi, ki oživijo ko zaslišijo žvenket kovancev.
 
     
 
    Del Ramble pa so zasedli umetniki - slikarji. Kar lepe slike, ampak nismo nič kupili.

 

   Hudo lačni smo iskali prostorček, kje bi lahko kaj prigriznili. Znano je, da je nekaj restavracij na PLAÇA REIAL, vendar se nam ni dopadlo, poleg tega v popoldanskem času nihče ni kosil, vsi so samo pili. Par fotk in nazaj na Ramblo.
 
Kljub opozorilom, da se na Rambli ne je (ker so cene pretirano visoke za tisto kar dobiš) smo zavili v najbližjo restavracijo, kjer je vsaj malo dišalo po španski hrani. Zelenjavna paella, naravni zrezek in mali tapas s pijačo nas je stal dobrih 40 €. Vsaj siti smo bili, da smo lahko nadaljevali pot po Rambli. No, jaz sem bila jezna, da smo toliko zapravili za hrano, ker bi se lahko najedli v pekariji in denar zapravili za cunje. Ampak moški tega ne razumejo.
  
Na hitri smo si ogledali tržnico. Je res vredna ogleda.
 
MERCAT DE SANT JOSEP – LA BOQUERIA  je tržnica svetega Jožefa, odprta že od leta 1836. Stojnice so polne raznobarvni živil, od sadja, zelenjave, rib, … in glasnih obiskovalcev. 
 
   
 
   
 
 
Čas nas je priganjal in nismo prišli do konca Ramble. Vrniti smo se morali na bus in si obljubili, da se še vrnemo.
 
 
 
 
 
 

 

 

Ogled BARCELONE - drugič

 

ali

 

http://sites.google.com/site/saskia02/spanija---katalonija---barcelona-2

 

 

Comments