GRČIJA ... otok RODOS

 
  
 
Rodos - Ρόδος

 

 

10. - 17. julij 2009

 

Prvič smo bili na Rodosu let 2002 in ostal nam je v lepem spominu. Takrat smo letovali konec junija v hotelu Dionysos v Ixiji, ki je bil kljub svoji velikosti zelo prijeten hotel. Zato smo tudi letos izbrali večji hotel, vendar na manj vetrovni vzhodni strani, blizu Falirakija. Faliraki slovi po nočnih klubih in hrupnih kavarnah polnih pijanih Angležev. Mogoče gre bolj za mit, vsekakor se temu da izognit. Hotel Esperides Beach se nahaja 2,5 km od Falirakija in ima z mestom dobre prometne povezave (taksi, bus in vlakec).

 

Letos smo letovali tretji teden julija. Dež in mraz iz Evrope na vreme na Rodosu nista imela večjega vpliva, kajti ozračje je bilo močno segreto, voda primerna za kopanje. Pogrešala sem jutranje in večerno poležavanje na sončku, kajti sonce je žgalo od jutra do večera, šele po šesti zvečer je bilo sončenje v užitek.

 

   Začelo se je v PETEK zvečer. Na Rodos smo prileteli okrog 22h po grškem času. Letos smo letovali z agencijo Gulet. Bila sem prepričana, da bo zato dopust dosti boljši, pa sem se motila, kar je bilo jasno že takoj na letališču. Pred Guletovim okencem se je nabrala dolga vrsta potnikov, ko smo s kufri čakali na informacije kateri avtobus nas bo odpeljal do hotela. Čista neorganiziranost, namesto, da je vodička vsakemu posebej zaželela dobrodošlico, itd, bi lahko seznam potnikov za avtobus A ali B visel na okencu in bi bilo 10x hitreje. Ko smo končno že nekaj časa sedeli v busu nas je Silvija prišla pozdravit in nam v čistem štajerskem narečju povedala, da smo na Rodosu (ja bravo, kje pa). Razdelila nam je kuverte, v katerih sta bila dva letaka in obvestilo, kdaj nam bo na voljo v hotelu. Povedala je še vrstni red hotelov kakor bomo izstopali iz busa in se poslovila. Svašta. Take vodičke pa še ne! Voznik je rekel še »No-fud-bas« in odpeljali smo se. Voznik vodičke očitno ni dobro poslušal, kajti vrstni red hotel je bil povsem drugačen, kar je povzročilo rahlo zmedo in začudenje potnikov.

 

Hotel ESPERIDOS BEACH 4* A.I.

 

Ob prihodu me je prevzelo čisto rahlo razočaranje a prvi vtis o hotelu običajno ne da prave slike in upala sem, da bo tako tudi tokrat. Pred dvema letoma povsem obnovljenem hotelu je manjkala karizma. Soba je bila ravno prav hladna (klima je delovala no-stop) in lepo ter praktično opremljena. Takoj smo šli preizkusit all inclusive ponudbo – za začetek en koktajl, potem na ogled plaže (hmmm, a tukaj bomo????) nato pa spat.

 

 

SOBOTA

 

Grški čas in ravno prilagojen jutranjem poležavanju, vstati je bilo treba uro prej. Pri zajtrku smo najprej skritizirali skromno opremo restavracije (ene čudne mize in stoli), hrana je bila na srečo raznolika in okusna. Potem pa na lov za ležalniki. Ob 9h so bili senčniki zasedeni, ležalnike smo nekako našli in se udobno namestili pod drevesi. Animatorji so bili zelo aktivni saj so ta dan priredili »Olimpijske igre«, ampak nam res ni bilo do športa. Dan je hitro minil. Zvečer smo naredili plan za aktivnosti naslednjih dni, kajti en dan brezdelja je bil čisto zadosti. Na plaži smo opazili nekaj reklam za izlete ob obali. Z ladjico za 2 ali 3 ure do zalivov Anthony Quinn, Ladiko in Afantou, pa z ladjo do Lindosa, pa vodni-shuttle do Rodosa. Poceni ni bilo, ampak ležanje pri hotelu bi me ubilo!!! Načrt, da gremo v nedeljo ali ponedeljek z ladjo v zalivčke je splaval po morju, ker je bila nam najboljša ladjica zasedena, druge pa nismo hoteli. Kaj pa rent'a'car? Zraven hotela je bila izposojevalnica in mož se je takoj zagrel za cabrio varianto, Beetl je bil na žalost izposojen. Zato smo vzeli fantastičnega rdečega Minija.

 

NEDELJA

 

 Bujenje ob 7:15 (6:15 po naše). A je to dopust? Je, če te čaka izlet z Minijem po otoku (in moraš pred tem še na zajtrk in po avto). Načrt je bil čim prej priti v Lindos, kajti vas je znana po visokih temperaturah. Od Falirakija bi rabili dobre pol ure (od Rodosa je Lindos oddaljen 55 km). Vmes sem izsilila še ogled vasice Afantou, kar naj bi pomenilo Skrita vas, poznana je zaradi nasadov marelic in ročno tkanih preprogah ter igriščem za golf. To sem prebrala v vodiču, pa se je izkazalo za povsem navadno grško vasico s cerkvico. Igrišče za golf pa je v Tuniziji in Egiptu dosti bolj zeleno kot na Rodosu. In nehala sem težit, da je treba ustavit v vsaki vasi!

 

     na slikah Afantou    
 
 
MINI COOPER CABRIO se je zelo izkazal. Lep avtomobilček, ki je zbujal pozornost. Malo nam je mršilo lase, ampak to paše zraven. Zares sem bila vesela, da smo se kljub malo višji ceni odločilo zanj. Peljali smo se po lepi cesti mimo neskončnih nasadov oljk in 40 km je hitro minilo. Najprej pogled na Vlicha Bay in nato Lindos z značilno akropolo. Pripeljali smo se skoraj v center vasice, plačali 3 € za parking in se odpravili proti akropoli.

 

  
 

  

LINDOS je zelo priljubljena izletniška točka turistov s severa otoka. V vasici je prepovedan promet, ozke ulice so prepolne turistov, ki jih vabi nešteto trgovinic in restavracij. Najbolj prometne uličice imajo narejeno zaščito pred premočnim soncem. Do akropole je možno priti peš ali na osličkih, kar je zelo mučno za uboge živali, predvsem ker je Lindos eno najbolj vročih mest sončnega otoka. Če je povsod vroče, je tu še bolj. Poleti je 40 °C povsem običajno. Pot do akropole je označena, vendar, če se prepustiš toku turistov ne moreš zgrešit. Stoji 125 m visoko na pečini,  vas leži pod njo. Graditi so jo začeli okrog leta 300 prnš (svetišče lindoške Atene), nadaljevali okrog leta 200 prnš z Dorsko stoo in Dioklecianovim svetiščem. Palačo so dozidali v času vitezov. Cerkev Agios Joanis (sv. Janeza) je bila zgrajena v 13. stoletju.

Presenetila nas je vstopnina: 6 €/os se nam je zdelo absolutno preveč za ogled kamenja (to je pač moje mnenje), kajti akropolo smo si ogledali že ob našem prvem obisku Rodosa. Jaz namreč ne uživam v ogledu antičnih razvalin, zanimivo mi je bilo vse ostalo. Predvsem mi je bil všeč pogled na vas iz »ptičje perspektive«. Pot nazaj je bila dosti bolj naporna, kajti vstavili smo se v skoraj vsaki trgovinici. Neke pretirane prijaznosti ni bilo, mi je bilo pa všeč, da se ni nihče vtikal v naše ogledovanje. Kupili smo nekaj spominčkov in utrujeni pristali v restavraciji ob hladnem pivu in toniku.  

 

     proti vrhu trdnjave
      po stopnicah strmo navzgor
     je poplačano z lepim razgledom
 
        utrinki iz vasi
 
     plaži na obeh straneh akropole
 

 

Z avtom smo si šli ogledat še okolico, ki pa ni zanimiva, saj je pokrajina večinoma gola in pusta. Razen čudovitega zalivčka tik pod akropolo. Ampak, ker ni niti malo pihalo sem vztrajala, da se tam ne bomo kopali in da hočem na Tsambiko.

 

Ob povratku smo imeli v planu ogled Epta Piges oz. 7-izvirov. Do tja je bila narisana tudi cestica iz kraja Arhangelos, kar pa se je izkazalo za nekaj km dolgo makadamsko pot. Glede na to, da gre za najlepši naravni kraj na otoku tega nismo smeli izpustiti, odpeljali naj bi se preko Kolympije. Naj bi se, pa nismo, saj nam je »savnanje« v Tsambiki povsem podrlo načrt.

 

Izpustili smo tudi ogled  največje vasi na otoku - Arhangelos (33 km od mesta Rodosa). V dolini Etona slovi po pomarančah, lončarstvu, preprogah in usnjenih škornjih (za zaščito pred kačami). V vasi je cerkev z dvoriščem iz prodnikov (hoklakija). V bližini mivkasta plaža Stegna in Tsambika.

 

Pred prihodom na Tsambiko smo se ustavili še pri bizantinskem samostanu Moni Tsampikas, na 300 m vzpetini, do katerega vodijo stopnice, po katerih so ženske kleče prihajale molit za plodnost. Vendar me je nek dogodek povsem zmotil, da si nisem ogledala niti stopnic, niti lepega razgleda. Bila je nedelja in domačini so ravno zaključevali krst otroka. Pa smo kar od blizu pofirbcali… Zanimivo.

 

               
  

 

In nato na obalo. Plaža Tsambika slovi kot ena najlepših. In táko imam v spominu izpred nekaj let, vendar smo takrat dopustovali junija in ni bilo neke strašne gužve. Sedaj pa je bilo vroče za umret, ležalniki skoraj vsi zasedeni, majica se mi je lepila na kožo. Jaz pa lažna, žejna, utrujena. Za popizdit! Nisem hotela plastičnega ležalnika pod senčnikom. Hotela sem senco in hlad…. In pristala sem v restavraciji sredi plaže, kjer je bilo vsaj za silo vzdržno. Že dolgo nisem jedla prave grške hrane in vsaj to me je malo potolažilo. Vege-gyros-pita. Vsaj sliši se grško, če je že namesto mesa pomfri. Ampak je bilo pa dobro!

 
 
     
    TSAMBIKA
 

Res, komaj sem čakala, da se spokamo nazaj. In ob povratku nam niti na misel ni bilo iti kam drugam kot v hotel pod tuš.

 

 

Večerjali smo v hotelu. Pri pijači smo bili kar razočarani, saj so vino ločili le po barvi (belo-rose-rdeče) in so rdeče vino servirali ohlajeno (ogreto) na sobno temperaturo. Ta grška logika mi ni jasna; no vsaj rose je bil hladen. Hrana je bila raznovrstna in dokaj okusna, le mesojedci so bili najbrž kar razočarani.

 

Avto smo najeli za cel dan in seveda je bil tudi večer za izkoristit. Kam, če ne v Rodos?

 

        na slikah Faliraki

 

 

 

Do Rodosa je zgrajena nova 4-pasovnica. Ne povsem, ker je še v delu so bili seveda zastoji na cesti. Zato smo si malo pobližje ogledali predmestje Rodosa, ki ima približno 80.000 prebivalcev (otok 120.000). Bi rekla, da je nezanimivo, neurejeno in niti pod razno ne bi živela tam. Po cestah smo se kar znašli (no, na to jaz nisem imela vpliva, itak pa ženske nimamo pojma za orientacijo) le odsek za Monte Smit smo zgrešili. Pa saj je meni itak vseeno za te antične ruševine!

 

 Ob nedeljah je parkiranje brezplačno. Seveda se je za Minija hitro našel parking prav v centru mesta. Najprej smo šli na sprehod po rivi. V luki Mandraki so zasidrane predvsem turistične ladje in jahte. Mmmm, lep sprehod. In že smo na poti proti obzidju…..
 
     

 

A najprej nekaj iz zgodovine Rodosa

 

Stari del mesta Rodos je bil naseljen že pred več kot 2400 leti, leta 408 prnš. Med 5. in 3. stol. prnš. je bil otok pomembno središče rimskega in bizantinskega cesarstva. Od 1306 do 1522 je bil otok po vodstvom sv. Janeza (Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte, znan tudi kot red sv. Janeza, ivanovci in hospitalci). Kasneje je bil otok pod vodstvom Osmanskega cesarstva oz. Turkov in Italijanov. Staro srednjeveško mestno jedro obdaja 4 km dolgo in 12 m široko obzidje, ki so ga začeli graditi že leta 1330. Mesto je bilo razdeljeno na dva dela: Collachium in Burg. Je del Svetovne dediščine, saj je eno najlepših utrjenih mest na svetu.

 

V mesto se da priti kar skozi 11 vrat. Direkten vstop v četrt Collachium je skozi glavna vrata d'Amboise. Mi smo si izbrali vrata Svobode in odšli najprej po ulici vitezov. Ta je razpoznavna po grbih na vratih »gostišč« vitezov, sicer pa pusta in prazna. Po njej se sprehajajo predvsem vodene skupine; tu je še nekaj predstavništev – konzulatov raznih držav, za turiste pa je dokaj nezanimiva. Na koncu ulice je Plača velikih mojstrov  (vitezov), bila je trdnjava znotraj trdnjave, sedež 19. mojstrov in kasneje zadnje zatočišče prebivalstva. Začetki segajo v 14. stol., zaradi eksplozije je bila delno porušena leta 1856 in obnovljena v času Mussolinija. Danes se v njej nahajata stalni zbirki o antičnem in srednjeveškem Rodosu. Na srečo zaprta in si je nismo mogli ogledati. Enako Arheološki muzej, ki se nahaja v viteški bolnišnici iz let 1440-1481, Bizantinski muzej v cerkvi iz 11. stol., kasneje spremenjeni v mošejo Enderum oz. Rdečo mošejo in Muzej dekorativnih umetnosti, z rekonstrukcijo rodoške hiše

 
  ulica vitezov
 

V četrti Burg, kjer so živeli ostali prebivalci (Židje, Turki, Grki) je mešanica raznih kultur, v njej je vredno ogleda:

-          Urni stolp na meji med obema četrtima

-          Hipokratov trg (platia Ipokratus) je osrednji trg, kjer pred »Morskimi vrati« stoji srednjeveški vodnjak

-          Morska vrata (Pili Agias Ekaterinis) z dvojnim stebrom so glavni vhod iz trgovskega pristanišča 

-          Vrata Koskinou (sv. Janez) imajo najlepši razgled na na obrambno obzidje

-          Judovska četrt – Ovriaki (od 1. stol. do 1944, ko so žide prepeljali v Auschwitz), na trgu judovskih mučenikov (žrtve koncentr. taborišč) je vodnjak s 3. bronastimi morskimi konjički, sinagoga je v ulici Simiou

-          mošeje (jih je okrog 14):

-          Ibrahima paše iz l. 1531 s čudovito notranjostjo

-          Radžepe paša iz l. 1588 je ena najleših

-          rožnata mošeja Suejmana Veličastnega (l. 1522 v čast sultanove zmage nad vitezi), propada, zaprta za javnost; jo je nemogoče zgrešit in je vidna od vsepovsod. iz Wikipedije: Po padcu Beograda je bila pot do Ogrske in Srednje Evrope odprta, toda Sulejman je obrnil proti Rodosu, otoku v vzhodnem Sredozemlju, ki je zaradi bližine Male Azije in Levanta stalno ogrožal osmanske interese. Poleti 1522 je izkoristil prednost vojne mornarice, ki jo je nasledil od svojega očeta, in napadel Rodos. V Sulejmanovi vojski je bilo 400 ladij, Sulejman pa je na maloazijsko obalo nasproti otoka osebno pripeljal še kakšnih 100.000 pešcev. Obleganje otoka je trajalo pet mesecev, potem pa so se rodoški vitezi, kasnejši malteški vitezi, vdali in se s sultanovim dovoljenjem umaknili v južno Italijo, od tam pa leta 1530 na Malto.

 
   
rožnata mošeja, urni stolp, hipokratov trg
 
Zelo puščobni opisi. Dejansko je v četrti Burg ulica Sokratus tista, kjer se vse dogaja. Trgovinica pri trgovinici, ljudi kot v Benetkah. Dokler ne prideš do srednjeveškega vodnjaka z golobi (kot v Benetkah) na Hipokratovem trgu ob katerem so kavarne s cenami kot na Markovem trgu v Benetkah. Seveda so ob tej glavni ulici tudi stranske enako zanimive. Hodili smo in hodili, dokler nismo omagali v lepem kafiču sredi zelenja. 
 
   
                
 

Preživeli smo čudovit dan in večer! Vrnili smo se skozi Faliraki, pa se nam ni dalo it še tam peš. Spet same trgovine….

 
 

 

 

Naslednji dan pa:

 

PONEDELJEK, dan za zabavo!

 

Ja, odšli smo v Water Park. To je bil tudi eden od vzrokov zakaj smo za dopust izbrali Rodos. Iz mesta Rodosa vozi do vodnega parka brezplačen avtobus. Nam ga ni bilo treba koristit, saj je bil naš hotel tik pod njim. In tako smo bili lahko eni prvih obiskovalcev tega dne. Kakšen luksuz, ko ni bilo gužve, ko ni bilo treba v vrsti čakat za posamezne »atrakcije«. Jaz, boječka, sem bila le na tistih »izi«. Ampak sem vseeno ful uživala. Ostala družinska člana sta polno izkoristila vstopnino 20 € (15 € do 12. leta). Ostali smo vse do pete ure. Po večerji v hotelu smo odšli na sprehod do bližnjih trgovin. Nič pametnega za kupit, sam brez vezen kič.

 

 
 
   počasna reka po katerih se pelješ z obroči
 
  valovi, seveda z obroči
 
   twister slide, nekateri so prišli "peš" dol
 
 za tole "grozljivko" so kar dolgo čakali v vrsti... space bowl slide
 
     
in še cel kup drugih toboganov.... http://www.water-park.gr/home.html
 

 

TOREK

 

Že prejšnji dan smo rezervirali izlet z ladjico. Ravno pred našim hotelom je bil pomol za pristajanje turističnih ladjic. Zelo priročno! Izbrali smo »adrenalin glass bottom boat«. Z ladjicami se ne vozim rada, ampak tokrat je bilo le približno 5 km vožnje v eno smer, s postanki 3 urni izlet. Cena 20 €/os. Me je pa zanimalo zakaj je ladja »adrenalin boat«…

Dokaj majhna ladjica, udobno smo se namestili in občasno pogledali skozi stekleno dno, kjer seveda ni bilo nič konkretnega za videt. Najprej ogled zaliva Anthony Quinn in hitro naprej v zaliv Ladiko. V tem zalivu sta dve plaži. Ladja je ustavila za kopanje, pa se nismo zamudili predolgo. Nato še v zaliv s plažo Afandou, kjer se nahajajo skalne luknje, zato je bil postanek malo daljši. Dobre pol ure je hitro minilo in na poti nazaj v Anthony Quinn bay je kapetan vklopil vse konje…

Guletovo vodičko sem na sobotnem sestanku vprašala kakšna je ta plaža, pa mi je odvrnila: »Nič posebnega, kamnita.« Vsake oči imajo svojega malarja. Meni je bila plaža fantastična. Miren zaliv s kristalno čisto vodo, in ogromnimi skalami odkrušenimi od mogočne stene. Obale je bilo tako le nekaj metrov širine. Na njej pa v stilu modri sončniki in modri ležalniki. Seveda se je dalo najti tudi natur senco, ampak najprej smo odšli v bar po hladno pijačo.

 
  
  polotok, ki ločuje zaliva Ladiko in Anthony Quinn
 
   Zaliv Ladiko z dvema plažama
 
 jame Afandou
 
   paža Afandou, ki so jo še pospravljali od včernega žura
 
 
   na ladji Adrenalin
 
    slike iz zaliva Anthony Quinn         
  
 skrivnostno plovilo, ki se je iznenada pojavilo kot morski NLP
 
 

Uro in pol postanka je bilo res malo, se je pa dalo v tem času malo posončit in zaplavat. Jaz sem bila skoraj povsem prepričana, da sem še pridemo….

 

Potem pa »adrenalin boat«. Dobili smo okrepčilno sadje (okusno hladno breskev), ko je zapihal sunek vetera in možu odpihnil kapo. Kaj drugega, kot da je skočil za njo. Ma ni bila toliko vredna, pustiti jo tam, če se jo da rešit, pa tudi ne gre. Dobili smo še kozarec vina in odpluli… »Pospravite fotoaparate« je še uspel reč kapetan in dal gas do konca. Uf, skoraj smo poleteli. No, tako, da je bil to upravičeno »adrenalin boat«. Vsi pošpricani, da smo se samo spogledovali in smejali, nekateri še s kozarcem vina, ki ga med to dirko niso mogli spit.

 

Res dobro izkoriščen dan. V nadaljevanju je bilo ležanje na plaži s knjigo v roki.

 

SREDA

 

Dan počitka. Je bilo treba izkoristit all inclusive. Že zjutraj sem šla na ogled sosednjega hotela. ESPEROS PALACE (http://www.esperia-hotels.gr/EsperosPalace/index.html) , tako kot naš iz verige Esperia hotelov. Pravzaprav smo hoteli v Esperosa, pa kao ni bilo možno v sobo za 2 odrasla dodat še dodatne postelje, vzet bi morali večjo sobo, kar bi nas stalo precej več. Dejansko je bil namen, da je v hotelu čim manj otrok. Otroci namreč delajo zgago, so hrupni in nemarni. Za družine je namenjen (naš) ESPERIDES BEACH hotel (http://www.esperia-hotels.gr/EsperidesBeach/index.html) . Sem bila kar jezna na Gulet, da so zamolčali, da je to FAMILY RESORT hotel. Ja, tako piše z velikimi črkami. Ampak, če bi to vedela doma, najbrž ne bi šli sem. Saj so otroci čisto luštni, dokler ne začnejo skakat v bazen, nosit naokrog do vrha napolnjen kozarec sladke pijače, krožnik iz katerega letijo makaroni in mahat s sladoledom.

ESPEROS PALACE hotel ima lep park s počasno reko, v kateri se nisem upala kopat (bi se počutila kot zločinec, kajti mi smo bili zaznamovani z zapestnicami), bazen po katerem lahko mirno plavaš, ker ti nihče na skače čez glavo in plava med nogami. Na obali je povsem dovolj udobnih brezplačnih ležalnikov (in ni treba ob 7h vstat in nest na plažo brisače), …. Ampak v hotelu ni bilo pravega vzdušja. Nobene dobre muzke, nobene aktivnosti. Tudi zvečer ni bilo slišati nobenega programa, tako, da sem pomislila, da bi v tem hotelu umrla od dolgočasja.

ESPERIDES BEACH FAMILY RESORT ima uradno 4*, vendar se mi zdi, da zadnji zvezdici manjka nekaj krakov. Hrana je bila okusna, ampak 5. dan res nisem več vedela kaj naj dam na krožnik. Kosila so bila bolj skromna, čeprav sem jaz s 3 različnimi vrstami solat zadovoljna, s slabimi sladicami pa so skrbeli za mojo linijo. Pijača je bila samopostrežna, natur sokov ni bilo, vse je bilo zelo sladko, voda na avtomatu pa ogabno zanič (ista kot iz pipe). Še najboljši mi je bil tonik. Pivo je bilo samo ene vrste.

Animatorji so bili vsi iz italijanske šole, nevsiljivi in so se mi kar smilili, ker so res garali in se trudili cele dneve in še zvečer (razlika je, da sem jaz plačala, da nič ne delam, oni pa so plačani, da delajo).

 

       ESPERIDES BEACH
 
     ESPEROS PALACE
 
     PLAŽA & MORJE
 
 

Ostala sta nam še dva dneva. Naj ležimo tu ob bazenu in na plaži in beremo? Jaz sem bila poležavanja že sita. Do kopanja mi ni bilo (itak). Bazeni so imeli popoldne kar motno vodo, mivka na plaži me je pikala, voda je bila kao mrzla. V načrtu smo imeli še en obisk Rodosa. Vsak dan je v  Rodos vozil Sea-Shuttle. Udobno, ob 9:30 izpred našega hotela. Povratna karta 10€ (x3 =30), enosmerna 6€/os (x3 =18). Taksi v eno smer bi nas stal 15€, kajti pri povratni karti bi bili zelo vezani na čas povratka, kar nam ne ustreza. Najcenejši avto pa 30 eur…..

 

ČETRTEK

 

Valjda, vzeli smo avto. Polo za 35€ (+ nekaj malega bencina + parkirnina v Rodosu, pa mi itak znamo parkirat brez tega stroška). Najprej v Rodos in popoldne v zaliv Anthony Queen. Vse želje so se mi izpolnile, samo, da nisem tečnarila in je bil mir.

 

Tokrat je bil delovni dan, ki je povzročil malo več zastoja na cesti. Vozili smo se po nekih kao bližnjicah, ampak uspešno smo prispeli do Rodoškega komercialnega pristanišča (bravo, šofer!). Uau, kakšne ladje. Zasidrane so bile kar tri ogromne potniške ladje iz križarjenja. In temu primerno je bilo opremljeno pristanišče – s taksiji, izletniškimi avtobusi in turističnimi agencijami.

 

Parkirali smo pri Morskih vratih in vstopili v stari Rodos. Sprehodili smo se skozi ozke uličice in uživali v senci starih hiš. Ob 10h so se trgovine šele dobro odpirale in odločili smo se, da bomo nakupe opravili v povratku. Namenjeni smo bili v Novi del Rodosa, v šoping. Razprodaje so se dobro pričele. Začuda nisem ničesar kupila, to pa zato, ker se mi res ni dalo preoblačit. Trgovine svetovno znanih znamk so ponujale kar konkretne popuste in sama sebe sem presenetila, da nisem zapravila pol plače že kar 16. v mesecu.

 

Novega dela Rodosa si nismo kaj dosti ogledali, smo samo obudili spomine na že pred leti videno.

 

NOVI RODOS predstavljajo številni predeli, najbolj znani so:

-          pristanišče Mandraki je vez med starim in novim delom; je pristanišče za jahte in izletniške barke

-          vhod v pristanišče, ki ga na stebrih varujeta košuta in jelen

-          rt s svetilnikom (nekdaj trdnjava Agios Nikolaos iz. 15 stol. ), do katerega se pride mimo treh srednjeveških mlinov na veter

-          tržnica Nea Agora z mavrsko kupolo, polna kavarn in stojnic (v bližini je zvečer predstava z zvokom in lučjo o zmagi Sulejmana I. Veličastnega (vladal 1520-1566) nad vitezi iz leta 1552)

-          vladna rezidenca (včasih palača italijanskega guvernerja) v beneško gotskem slogu, z lepo oblikovanimi arkadami, vstop ni dovoljen

-          mošeja Murata Reisa v spomin sultana Sulejmana, ki je padel 1522 l

-          na skrajnem severu je akvarij

-          panoramski razgled z vrha hriba Agios Stefanos oz. Monte Smith (po angl. admiralu siru Sidneyu Smithu, ki je od tu stražil pred Napoleonom leta 1802). Na hribu je nekaj izkopanin iz 3. stol. prnš, manjša akropola in gledališče ter 3. stebri Apolonovega svetišča.

 

Sonce je neusmiljeno žgalo in po napornem šopingu (je bil uspešen, mož in hči sta kar nekaj nakupila…) smo si želeli edino le hladno pijačo v senčki… Zato smo pohiteli v stari del Rodosa. Ulice so nam bile že čisto domače in ni bilo problem najti primerne mize. Poceni ni bilo, smo se pa odpočili in si nabrali moči za »še en krog«. Tokrat smo v luštnih trgovinicah iskali uporabne spominke. Nič pametnega, res, ful kiča. In skoraj v vsaki trgovini isto… Za povrhu pa prav nobene prijaznosti od trgovcev, nobenega glasnega »Kalimera!« ni bilo slišati. Kot, da se jim j*** ali bo kdo kaj kupil ali ne. Saj vem, da je bilo vroče, pa vseeno.

 

Z vrečkami v rokah smo skozi Morska vrata zapustili Rodos.

 

Adios! … no, mogoče pa vseeno še kdaj pridem.

 

Po kosilu v hotelu smo se spet napokali v avto in na plažo v zalivu Anthony Quinn. Zaliv je dobil ime po znanem igralcu, ko so leta 1960 in še malo, tam snemali film Grk Zorba. Zaliva Anthony Quinn in Ladiko deli polotok. Dostop do obeh je skupen, zaradi bolj razgibane kamnite plaže smo se odločili za Anthony Quinn. Obiskovalci so bili predvsem Italijani. In ko je sonce že skoraj zašlo za hrib so za dogodek poskrbeli filmarji, ki so snemali reportažo ravno iz tega zaliva.

 

In še po nečem si bom zapomnila ta zaliv. Voda je bila tako čista in tako vabljiva, da sem šla celo 2x plavat. To je pravi čudež, kajti morje je zame vedno preveč mrzlo in preveč slano. Tu je bilo pa res užitek zaplavat, voda pa topla in povsem brez valov….
 
 
zaliv Ladiko
 
  
  Zaliv Anthony Quinn
 
       
 
Sonce je zašlo in odpravili smo se »domov«. Čakala nas je zadnja noč v hotelu.

 

PETEK

 

Teden je hitri minil. Zadnji dan smo se odločili, da bomo spet izkoristili all inclusive ponudbo in si zato že zjutraj rezervirali ležalnike na plaži. Odhod za domov je Gulet planiral ob 19:35 (letalo ob 22 h). Do večerje smo tako ostali kar na plaži in ob bazenih.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Mozaik iz  morskih prodnikov bele in črne barve, imenovan HOKLAKIJA, je značilnost otokov Dodekaneza. Ohranili so se še iz bizantinskih časov, ko so z njimi tlakovane površine polivali z vodo in tako hladili bivališča.

 
 
 

Dodekanezi je skupino otokov, od keterih je 12 večjih in od tod tudi ime. Skupino sestavljajo: Rodos,  Astipalea, Kalimnos, Karpathos, Kassos, Kastellorizo, Kos, Leros, Nissiros, Patmos, Simi in Tilos.

Rodos je otok v Dodekanezov,  od Turčije oddaljen 18 km. Je sorazmerno veliko otok, zavzema površino za dobre pol Gorenjske; meri 80 km v dolžino in 38 km v širino,  zavzema 1400 km² (Gorenjska 2137 km²)  in ima 220 km obale. Najvišja točka je Mount Attavyros 1.216 m/m. Leta 2001 je imel 117.000 prebivalcev (mesto Rodos 80 tisoč in Gorenjska dobrih 200 tisoč), po podatkih leta 2008 pa še dodatnih 1,2 mio turistov (na Gorenjskem 516 tisoč  turistov v letu 2007).

 

Potresi, ki so zaznamovali Rodos: leta 226 prnš je potres  porušil rodoški Kolos; 3 maja 1481 je bil uničen večji del mest Rodos, kasneje še 26. junija 1926. 15. julija 2008 je potres 6,3 stopnje (z epicentrom na jugu Rodosa) povzročil škodo na kar nekaj stavbah.

 
 
 
 
 

 

Kratek slovar:

ZDRAVO – JASAS

NASVIDENJE – ANDIO, ADIOS

DOBRO JUTRO – KALIMERA

DOBER VEČER – KALISPERA

JA – NE

NE – OHI

PROSIM – PARAKALO

HVALA – EVHARISTO

 

 

 

GRŠKA ABECEDA: http://www.ibiblio.org/koine/greek/lessons/alphabet.html


Αα

Alpha

Νν

Nu

Ββ

Beta

Ξξ

Xi

Γγ

Gamma

Οο

Omicron

Δδ

Delta

Ππ

Pi

Εε

Epsilon

Ρρ

Rho

Ζζ

Zeta

Σσς

Sigma

Ηη

Eta

Ττ

Tau

Θθ

Theta

Υυ

Upsilon

Ιι

Iota

Φφ

Phi

Κκ

Kappa

Χχ

Chi

Λλ

Lambda

Ψψ

Psi

Μμ

Mu

Ωω

Omega


 

Esperides Beach hotel

http://www.esperia-hotels.gr/

http://www.esperia-hotels.gr/EsperidesBeach/index.html

 

vodni park na Rodosu

http://www.water-park.gr/index.html

 

zemljevid otoka Rodosa

http://www.faliraki-info.com/rodosmap.htm

http://www.freewebs.com/blackdragon_125/rodos.jpg

 

zemljevid mesta Rodosa

http://www.greeklandscapes.com/images/maps/rhodes/rhodes-city-lg.jpg

 

Faliraki z okolico

zemljevid: http://www.faliraki-info.com/kallithea-map.htm

http://www.faliraki-info.com/rodinfo.htm

 

podatki o otoku Rodosu

http://www.travel-rhodes.com/

http://rhodosinfo.com/gb/index.htm

http://www.greeka.com/dodecanese/rhodes/index.htm

 

plaže:   

http://www.faliraki-info.com/beaches/

http://www.travel-rhodes.com/beaches.php  

 

Kolos z Rodosa

http://en.wikipedia.org/wiki/Colossus_of_Rhodes

http://www.rhodesguide.com/rhodes/colossus_rhodes.php

O kolosu iz knjige GRŠKI OTOKI: Rodoški kolos je bil eno od sedmih čudes starega sveta. Kip Helija (oz.  Heliosa), boga sonca, je leta 305 prnš pričel izdelovati Heres z Lindosa, da bi proslavil zmago nad oblegovalcem makedonskim princem Demetrijem. 32-40 m visok kip so dokončali 12 let pozneje. Pri gradnji, ki je stala 9 ton srebra so uporabili bronasto orožje. Tradicionalno je  prikazan, kako razkoračen stoji v pristanišču Mandraki, bolj verjetno pa je stal pri Apolovem svetišču, kjer je zdaj Palača velikih mojstrov. Prevrnil ga je potres leta 227 prnš.

 

blogi o Rodosu:

http://tinchie.blog.siol.net/category/rodos-2007/ 

http://www.fotosiba.com/blog/jesensko-potepanje-veliki-rodos/

http://popotnica.wordpress.com/2007/09/23/rodos/

 

kaj pravi Wikipedija

http://en.wikipedia.org/wiki/Rhodes

http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodos

 

 

 

 

 

viri: vodič GRŠKI OTOKI (svetovni popotnik), turistični vodnik Rhodes kupljen na Rodosu leta 2002, razni internetni viri, predvsem Wikipedija

 

 

 

 

Comments