Grad MIRAMARE

 
 
 
Sončen nedeljski dan v septembru smo izkoristili za izlet na Obalo. Po dolgem času spet na italijansko, v okolico Trsta. Devinski grad smo si že ogledali, zato je bil tokrat na vrsti grad Miramare.

 

Odpeljali smo se po nam bližji italijanski avtocesti. Iz Kranjske Gore smo naredili približno 170 km, za kar smo porabili dobro uro in pol in 8,7 eur za cestnino. Dolgočasno avtocesto so popestrili motoristi, ki so se vračali iz srečanja v na avstrijski Koroški.

 

Grad je dostopen po več poteh. Avto smo pustili kar ob cesti (tako, kot vsi ostali), kajti parkirišče ob obali je za plačat. Nismo vedeli, da je vstop možen tudi skozi vhod ob glavni cesti, zato smo se spustili peš do vhoda. Nič napornega. V parih minutah smo bili na spodnjem parkirišču od koder se nam je kmalu odkril čudovit pogled na grad. Ljudi pa vse polno. Mi je bilo jasno zakaj: za ogled in sprehod po parku ni vstopnine.

 

Notranjost z bogato opremo si je možno ogledati za 4 €. Na hitro sem poletela skozenj, je res vreden ogleda – čeprav mene to sploh ne zanima. Nato smo odšli še na sprehod skozi park.
 

      

 
 
 
         
     
 
 
 

Kaj o gradi piše Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Miramar

 

Grad Miramar (italijansko Castello di Miramare; mira mar pomeni v španščini pogled na morje) je grad 6 km severozahodno od Trsta.

 

Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilian I. Habsburško-Lotarinški (1832-1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa. Načrte stavbe je naredil Carl Junker, gradnja pa je potekala med letoma 1856 in 1860. Grad naj bi prvotno imel tri nadstropja, a se je Maksimilijan, ki je gradnjo financiral iz lastnih sredstev, zaradi pomanjkanja denarja tretjemu nadstropju odpovedal. Še v času gradnje je s soprogo, Šarloto Belgijsko, živel v Castelletu, manjšem objektu v grajskem parku, kjer je Šarlota do preselitve v Belgijo živela tudi, ko se ji je zaradi moževe usode omračil um. Potem, ko je bil Ferdinand Maksimilian v Mehiki leta 1867 ustreljen, je grad služil kot občasna rezidenca Habsburžanov, v tridesetih letih 20. stoletja pa je v prvem nadstopju živel Amadeus Savojski, 3. vojvoda d'Aosta.

 
   
 

Poleg samega gradu se nahaja 22 hektarjev velik park z redkimi eksotičnimi rastlinami, ki jih je Ferdinand Maksimilian deloma prinesel s svojih potovanj.

 

Danes je grad urejen kot muzej. V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Ker je bil Ferdinand Maksimilian navdušen pomorščak, tudi vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice, je del prostorov urejen po vzoru kabine na avstrijski poveljniški ladji SMS Novara (1850). V prvem nadstropju se nahajajo razkošnejši reprezentativni prostori oz. prostori za Maksimilijanove goste in v slogu tridesetih let preurejeno stanovanje Amadeusa Savojskega.

 

Uradna stran gradu:

http://www.castello-miramare.it/

http://old.castello-miramare.it/castello_eng/orari/ora.htm

 

 foto: Saša, september 2009

Comments