DEVINSKI GRAD

 
 
 
Prvomajski prazniki v letu 2008 so bili delavni, vendar smo en sončen dan izkoristili za izlet.
 
 
 
 
Drugega maja smo odšli v Italijo. Nam dosti bližje je bilo čez Rateče in mimo Udin. Glede na to, da pri nas še ni bilo vinjet je bilo tudi cenovno ne dosti dražje (približno 8 €). Potrebovali smo dobri dve uri. Do Devina smo se pripeljali po avtocesti, malo problemov je bilo s parkiranjem. Kljub temu, da je bil v Italiji delovni dan je bila kar gužva.
  
Za ogled gradu z vrtom in sprehod po delu rilkejeve poti smo porabili kar nekaj časa. V načrtu je bil še ogled bližnjega, še lepšega gradu Miramare. Ampak tam smo šele videli kaj je to gužva - ni šans, da bi parkirali, kaj dosti peš se nam pa ni ljubilo. Pa drugič!
  
Prvič sem si tudi ogledala Trst. Ne glede na naš prvi obisk smo se odlično znašli in parkirali kar v centru mesta. Malo smo pofirbcali po trgovinah, kupil bolj malo, ker je trgovka na blagajni raje klepetala, kot bi se posvetila. Smo kar odšli. Nekaj je bilo treba tudi pojest, zato smo se ustavili kar v lokalu z mizami na ulici. "Meni" pa samo v italijanščini. Halo? Že trgovke so me močno razočarale z vzvišenim odnosom nad nami Slovenci, gostinci pa še bolj. OK, nekaj smo pojedli, kaj pa naj. Naročili smo čisto na pamet, še sreča, da tudi solato, da nismo bili lačni..... Ampak res mi ne gre v glavo, da v Trstu nočejo govoriti slovensko. Ker v Trbižu je slika čisto drugačna.
 
 
Pot domov smo izbrali po Sloveniji. Malo dlje, je bil pa krog sklenjen.
Ustavili smo se še na gradu Socerb. Grad? Škoda, da je ostalo tako malo od njega. Kavica je bila pa zelo okusna.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Tu pa je kratek opis Devinskega gradu in nekaj mojih slik.
 
 
 
 
 
Devinski grad (www.castellodiduino.it) je zgrajen na kraškem grebenu, ki se vrtoglavo spušča v morje in s katerega se odpira očarljiv razgled na Tržaški zaliv, ter je zaradi tega privlačna turistična točka.
 

Že od daleč opazimo dva devinska gradova: čvrst in vidnejši je novi grad, tik ob njem pa, manj opazne in poraščene, ležijo razvaline starega. Slednji sega v enajsto stoletje in od celotne zgradbe lahko danes razlikujemo le obrise stražnega stolpa ter ostanke arkade, ki pričata o krvavih spopadih s Turki in Benečani.

 
 
Ponosno in trdno zavarovan na kraški skali ter čudovito zazrt navpično nad morjem se dviga novi Devinski grad. Graščina je zelo dobro ohranjena, v teku stoletij pa je bila večkrat povečana, preurejena in restavrirana. Prvi pisani dokument, ki omenja novi grad, nosi datum 1363, ko je bil prvič razločen od stare utrdbe z leta 1139.

Če pogledamo na njegovo bistveno strukturo, je grad na vaški strani še vedno obkrožen z mogočnimi in utrjenimi braniki, ki so verjetno bili zgrajeni na že obstoječih starorimskih obzidjih.

 
  
 
        
 
Stolp, ki je razdeljen na več nadstropij pa je dalj časa služil kot ječa. Najlepši razgled se nam gotovo nudi iz grajskih oken: vrtoglav pogled na navpično skalovje in morje ter čudovit razgled na Tržaški zaliv nam dobesedno jemljeta sapo.
 
 
   
Devinski grad je vedno bolj priljubljeno prizorišče razstav, koncertov, filmov, slavnostnih večerij in pomembnih porok 
 
 
Zgodovina gradu je vezana na družino knezov Torre e Tasso (Turn und Taxis). Devinski knezi niso bili znani le kot meceni, književniki in ustanovitelji šol, samostanov in drugih inšitucij temveč so se odlikovali tudi kot vojskovodje v nenehnih spopadih s Turki, bili so pobudniki številnih bonifikacijiskih del na Goriškem ter potrpežljivi diplomatski posredniki med Habsburškim cesarstvom ter Beneško republiko.
  

Na gradu še vedno prebivajo potomci družine Torre e Tasso, kar je dodaten razlog za prisrčno in vedro vzdušje, ki vlada na tem zgodovinskem objektu, ki se bistveno razlikuje od hladne muzejske podobe večine graščin. Ponaša se z izredno bogato preteklostjo, prepleteno s krajevnimi ljudskimi pripovedmi, in je tesno povezan z zgodovino sosednjih krajev.

  
 
 
                 
 
 
Med številnimi devinskimi gosti zasluži posebno pozornost ceški pesnik Rainer Maria Rilke, ki se je v gradu bival leta 1910. Slednji je dobesedno očaral grofico Marijo, o čemer priča tudi zajetna korespondenca med dvema. V Devinu je Rilke začel pisanje prvih elegij (zaključene leta 1923), ki jih je kasneje poimenoval Devinske elegije in jih obenem posvetil mladi grofici.
 
Devinski grad, ki leži le nekaj kilometrov od Trsta, izžareva edinstven romantični šarm, saj je bil v preteklosti prizorišče slavnih dogodkov ter obiskale so ga mnoge znane osebnosti. Na gradu so gostovali veliki umetniki kot na primer Strauss, Liszt, D’Annunzio, Twain ter Rilke; po pesniku iz Prage je med drugim poimenovana razgledna pešpot, ki po strmi obali pelje do Sesljanskega zaliva.

 

  
     
 
 
 
Obisk Devinskega gradu nudi še bunker, ki je bil med drugo svetovno vojno vklesan v pečino nad morjem. Bunker je bil s potrpežljivim delom in z veščimi obnovitvenimi posegi preurejen v mini-muzej, v katerem so hranjeni zanimivi zgodovinski predmeti. Eksponati so razstavljeni v veliki dvorani (s površino 400 m2), ki je vklesana 18 metrov globoko v skalo.
 
   
 
 Grad je odprt vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30

 

 

 

vir:

http://www.comune.duino-aurisina.ts.it/turismo/ita/castello_duino.html

http://www.comune.duino-aurisina.ts.it/turismo/slo/duinoslo_info.html

 

 

 

Comments