iztok mlakar

Iztok Mlakar, slovenian poet and singer

possible copyright infringement in this page... let me know if this were the case 

A friend made me listen some lovely songs from Iztok Mlakar. I had never heard them before but I loved the songs, despite I do not understand the content. Well, several words look like Italian, but they are not enough to make me understand the meaning. Anyway. 

About Iztok Mlakar 

I've looked for information about the singer on the internet. No information on Wikipedia - although the Slovenian Wikipedia reports that Iztok Mlakar made three discs and gives just one line of information from which I understand he comes from Nova Gorica - close to Italy, maybe that's the reason for the few words borrowed from Italian in the text. I've been told that it is actually a dialect he uses, but I don't know the name of the dialect. According to IMDB he also played in two movies. I also found two songs available for listening through MySpace Music, entitled Credo and Betula. Iztok Mlakar also participated in the 1997 edition of the Trnovo Tercets, an international festival of Poetry held in Ljubljana and apparently organized by the Slovene Writers' Association. Lately he seems involved in Slovenian theaters, as a quick search through Google can show. No books are available through Amazon.

So the information I found is very little. What else did he write, other than songs I mean? Is there an english translation available? Please, write me if you know about any information written in English (or French..). 

Lyrics 

Below, I report the lyrics of a few songs of him. I do not know who owns the copyright of the lyrics. I suppose that reporting the lyrics here may constitute a copyright infringement. But, it may happen that the copyright owner do not mind about advertising his lyrics. After all, Slovene speaking people that are not Slovenians are probably very few, possibly most of the Slovenians know about Iztok Mlakar, and without the music or the translation non-Slovenians will hardly appreciate the songs. Therefore, the infringement shouldn't be too bad. Anyway, in the case that someone tells me that I have, I will immediately remove the lyrics.

Go back to my home page 

Here are the lyrics about the following songs: Vandima, Puntarska, Betula, karlo Špacapan, beštija, en glaž vina mi dej, od franca frančeškina god, pubi, usidma se, Štefana in bartolin, blues, božična, brika, briškula, credo, dešpet, full cool, ivo balila, marjo Špinel, politik gvido, počasno življenje, republika palma de coco, rudi valentinčič in pepa Žgabucin, soča, valentin, var se, čeča(narečna), var se, čeča, Čikorija in kafe

Vandima

Pod noč rad z doma jaz zbežim,
an soji babi neč ne rečem
pred njo se šempjota nardim,
navzkrivž jo u betulu utečem
pej tam popijem glaž al dva
an ka ta treči prou me prime,
se svjet nomalčk zadondula
an zmislim tiste se vandime.
 
Bil takrat jest še junc sem mlad,
u glavi neč u grli suša,
sem mel življenje strašno rad,
ku usak do čir ga ne poskuša,
cel dan smo bli v vinogradi,
an sonce je ku zluodi peklo
sz vinom smo se frišali
po grlu je ku potok teklo.

Tam sem jo vidu prvi krat,
požirk se je v grlu ustavil
jest lohkor umrou bi tisti krat
jest lohkor bi ma kej bi pravu,
ko se ti taka rječ zgodi
ti glava ragionirat njeha
an sljepe ratajo oči
ni več boga nankar grjeha.

Me je spod čela gljedala
an se mi furbasto smejala
pod noč pej k meni je pršla
an če med trte sva zbežala
ma za povedat kej blo tam je,
ku naj človk besjede najde
jest use zvjezde vidu sem
an trjesle, trjesle so se brajde.

Tako tista noč je lejpa bla,
ko nikdar pole en prej nobena
ma, ko je pršla tko je šla
nankar ji ne vjem imena
je nisem vidu nikdar več
e človk obrača bou obrne
mladost je šla od mene preč
kar cajt uzame več ne vrne.

Sej zdej prou neč mi ne fali
mam en par brajd an kejšnu nivu
mižerje an boljezni ni an
an ženu mam še zmerom živo,
ma kadar spijem glaža al dva
an ka ta treči prou me prime
se svjet namalčk zadondula
an zmislim tiste se vandime,...


go to Lyrics

Go back to my home page 

Puntarska

Pred več kot dvesto leti, nam štorija govori,
da strašno so nervozni bli naši nonoti.
Če kej jim je sfalilo, če kej jim ni blo prou,
so grofa tko ku prasca nataknli na kol.

An vse so mu pobrali, kar vrednga je blo,
požrli v grajski kleti vse vino vse meso.
Jen poli so groficu, ma ben tisto pustmo stat,
da vidli pot domov bi, so še zažgali grad.

Lalala lalala lalala lala la la lalalala

Zdej pravjo, da ne dela več takih se reči,
k zdej baje živimo v civilizaciji,
kjer treba ti ni delat, če dob'r znaš gobcat,
ma če garaš ku živina, pej moraš gob'c zdržat.

Jz sm, ku zdej se reče, nekvalificiran kmet.
jn ku vsak kmet znou zmerom sm dosti potrpet.
Nervozen zdej ratavam, pomagat si ne znam,
ma sej nisem kriv, če take jz prednike imam.

Lalala lalala lalala lala la la lalalala

V meni zdej prebuja spet puntarski se duh,
marskteru vidim monu, k žre zastonj me kruh.
Jn nikdar nč ne dela, k' samo iz kruha drek,
aaa, čakte čakte, pršu bo zlati srednji vek.

An takrat ku spet pride tisti zlati cajt,
ne skrbte, znou orodje si bom pravu najt'.
Sem se moderniziral, sekirce nimam več,
ma tudi sz motorku bi padla glava preč.


go to Lyrics

Go back to my home page 

Betula

Še prej ku pomžkneš nuoč se nardi
an pol pogledaš okruog an vidiš,
da si uostu sam med praznimi kandremi
ma ku že tolkokrat še en bot trjeba bo jet domov,
kej češ dan ku dan taku je, pride an gre,
kolko jih je že šlo  an kdu vje kolko ostalo je še
jih do konca ma kdo to povjedat ti zna kadar zapre se betula.

Še učiraj bil mulo si an zdej si že siv
bil fišen ku rošce, zdej vsaki dan si bolj gnil
bil ljep si an šlank zdej ljepu palcu že maš
življenje je šutasto ku prazen glaž
vsaka baldorja se enkrat konča
še ta narveči buč zadnju kapelco ma
kako mu cajt hitro lufa to človk narbolj spozna
kadar zapre se betula.

Zmeram bolj mraz je
an zmeream bolj gost je mrak
an zmerem bolj zežk moja glava
an zmerem bolj švoh moj korak
še malo pej me bo oštir vrgu ven
be intanto jes prou kontent sem
sz glažem v roki sem konču še en dan
an če boh bo dal jest še umrou bom malč pjan
an če že more naj se moja štorja konča
kadar zapre se betula
če že more naj se moja štorja konča
kadar zapre se betula...


go to Lyrics

Go back to my home page 

karlo Špacapan

Vsak kmet rad svoje vino ma odkar ta svet stoji,
ma pru usakmu ga ne da, s prjatli ga deli,
tako živu enkrat je en kmet, Karleto Špacapan,
v pržon je doskrat šou se v ka ni tou dat soj teran
ma be ni bil kak revolucionar, politike ni poznal
ma kadar pršu je žandar po davk pej tko je djal:
"Maaa, vjeste kaj spoštuvam jest oblast,
če reče dej, jaz ti bom dal pršut, panceto, mast,...
ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadni par kalcet,
ma vino pej vse kr je prav si vtakente  v ret!
lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav si vtakente v ret!"

So gnali ga na sakacijon ma pru vsak drugi dan
ostal je trmast ko kaštruon Karleto Špacapan.
Jen šla je stara Avstrija čez en par let sfalit
še prej ko mogla je  od Karlota še en sam glaž dobit
an pršle črne so Žvali an drle se:"Duučee!"
Si je Karlo mislu se mi zdi, da vem kaj du tle če:
"Maaa, vjeste kaj spoštuvam jest oblast,
če reče dej, jaz ti bom dal pršut, panceto, mast,...
ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadni par kalcet,
ma vino pej vse kr je prav si vtakente  v ret!
lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav si vtakente v ret!"

So z ricinum ga futrali ga tukli ko žival,
čeprav s posranmi gatami se Karlo jih ni bal
ma ni zvljeku z njega un teran ma prou noben paržon
tku mogu Karlo Špacapan je it v internacion,
ka so spustili ga domov si že mislu je u  ku fajn
že punj gestapo je pršou:" Du Schwein wo ist dein Wein?"
"Maaa, vjeste kaj spoštuvam jest oblast,
če reče dej, jaz ti bom dal pršut, panceto, mast,...
ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadni par kalcet,
ma vino pej vse kr je prav si vtakente  v ret!
lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav si vtakente v ret!"

Ma včasih v hišo sred noči, je pršu partizan,
e pred njim pa vina šparal ni Karleto Špacapan
an usakmu še zmiram tku dal je pod ruoku litru par.

Po vojni k njemu je pršu zadružni funkcijonar,
zdej zmagali smo Špacapan ti vedno bil si naš
bi blo zdej prav da soj teran nam doblo volno daš:
Ma karlo pej tako je djal, pršli ste na oblast
ma vino pej vse kr je prav si vtakente  v ret!
lololololololololo lololololololo, ma vino pej,
vse kar je prav si vtakente v ret!"


go to Lyrics

Go back to my home page 

beštija

Včasih mi je tku ku da mi kej fali,
ku da bi 'telo neki u meni kažin nardit,
ku da b’ mi jetra gledala ven iz oči,
včasih mi je prou res ma za se ubit.
Mmm, čreva plešejo mi čačača,
ku mitralja ropota srce, pa si rečem,

ejla nebeš, naš se ne da,

princip je princip, danes ne!
Eee, poznam ta šentiment, vem kam daleč zna peljat ta reč,
do čer kej ne popijem jest nisem kontent,
an pole vržem pamet preč an ratam
beštja (prasc), žival (svinja), belva, kaštruon (va fan kulo),

pijan ko šilur (škifo), eee danes ne!

Ma ben ni zdravo ostat prou cel dan doma,
je dobro nardet tku pred spanjem eno passegiato
(ja, ja, ja, da se človk noge pretegne, tku namalčk).
An ku sem reku naš se ne da, ancuj bom pazu,
ancuj jaz ne bom beštja ratu,
an šou bom daleč stran od ošterije,
ma noge iz navade nesejo me če.
Ma ben če smo že tu ni greh če človk popije
tko pred spanjem enu švoh kafe
(ja ja, vemo kako gre ta reč naprej, he he he).
Grem noter, kelnerci se prou zmerom mudi:

"Kej boš spil, dej ne se zmišljavat, vidiš da nimam cajta, hitro, reci!"
Nankar malo cajta za razmislit ne pusti,

se zmotim zarad nje an rečem:"Dej dva deci!"
(uuuuuuuu, sam falu, ma je ona je kriva, ona je kriva, ona, ona je kriva!)

Dobro spijem, mislim jet, bumf po rami:
"Eee, glej kuga po dolgem cajti vidim spet, ma dej povej mi kej, ku si, ku gre?"
Gre gre, hudiču u ret (ooollaa, zdej smo pej tam)
Glih mene si našu, cagan ušiv, o vem kaj me boš prašu:
"Kej boš kej spil? he heheh"
Ku nej si zdej zmislim kejšnu škužu,
če rečem ne me bo gledal debelo,
če mu rečem za princip me bo šlatal za čelo,
ma ben dobro, rečem:"Pijem belo!"
(ajejej, danes ne bo zneslo, nimam sreče, nimam sreče,...)
Če dolgo pada dež, prlezejo iz zemlje gliste,
ne moreš stopit, ne da bi s kašne nardu polpet.
Tako prlezejo u betulo pijandure iste,
vsak večer en kjer je eden jih narmanj še pet.
Ma ne morš falit, ne morš jim utečt,

eden po eden pride tko klapa vsa,
an z usakim je treba kej popit en kašno reč,
čez en cajt skontam da sem spil že ohoholala, ...
Porka putana kašni so ljudje, ma briga njih če ti svoje principe maš.
Ma kamor je šel bk še štrk naj gre, mi je vse glih,
danes naš spet je ratu beštijaaa,...
(dej še enu rundu porkodijo)
"Fantje, ne stojte tolko pit, kdo vas bo nesu domov?"

"Kdooo, kdo bo mene reku svinja?"

Uuuuurghhhhhhhhhh,...

Drugi dan, miaaaaaaaaaao,
drugi dan, miaaaaaaaaaaao,
drugi dan mi je tku ku da mi kej fali,
ku da bi 'telo neki u meni kažin nardit,
ku da b'mi jetra gledala ven iz oči,
drugi dan mi je prou res, ma za se ubit!


go to Lyrics

Go back to my home page 

en glaž vina mi dej

En glaž vina mi dej, prej ku voct z njega rata
kelnerca mu je zlata, ancuj sem ledih nu frej,
jaz spet ustu sem sam kadar štorja konča se
ni ljepu sej priznam
ma treba je miselt nase, in jaz kar tku se ne dam
 
Ma huodi huodi, si že najdeš kej bolšga
svjet se nebo podrov od tega nevem če ni
hujšga ni nobeden še umrov
ma huodi huodi an boh stoj ti obstrani
preveč rad sem te imel, da bi ti reku
ostani, ma da bi vsaj jokat znal

Mrak se nardu je že ncoj so zvjezde res krasne
muoj ti buh ma jih je an če kera
ugasne kuos neba z njo umre
an numalčk manj luči je ostalo za tabo
ma ncoj pije se mi, ncoj vina bi rabu,
da bi mi svjetlo  v temi
ma huodi, huodi si že najdeš kej bolšga
svjet se nebo podrov
od tega nevem če ni hujšga ni nobeden še umrov
ma huodi, huodi an boh stoj ti obstrani preveč
rad sem te imel, da bi ti reku ostani
ma da bi vsaj jokat znal
preveč rad sem te imel, da bi ti reku ostani
ma da bi vsaj jokat znal
lalalalala, lalalalala,
preveč rad sem te imel, da bi ti reku ostani
ma da bi vsaj jokat znal,...


go to Lyrics

Go back to my home page 

od franca frančeškina god

Soj cajt so bli ljudje bolj ljepi an bolj debjeli
ka so radi kej dobrega spili an kej dobrega pojeli
an ne tko ku dans ka človk je` slabš ku miš
an se zdi sam sebi ljep samo če je suh, ko štekuiš.
Soj cajt dragi moji aaa ja blo pej takuo,
so te meli za bolanga če si jih jemu menj ku sto
taprav djec je muogu mjet narmanj studvejsti kilu
an je lohkor, ma ne da b`se silu pojeu pu prasca tako po čres.

Ej, če se jaz zmislim Francga Franca Frančeščkina
kolko smo mi u kop pojeli, kolko smo mi v kop spili vina
e se zmislim ko h mene v hišo pršu je en bot,
me udaru na glih po rami an reku:"Danes jeman guod!"
Sem reku posluš me dobro Franc Frančeščkin,
te gleda danes tisti, če ne daš za en kvarin!
En kvartin kej govoriš ma dej ma sej si mona
dereta v hram nas dva kaštrona gremo sprazent en buč po čres
olala sem reku Franc ma nimam prou neč proti
an hitro sem šou nardet dva paninčka tkuo za po puoti
vsakmu štrunca kruha, mortadela, sir,...
lih tolko da nam da želodčk po puoti mir

Če greš po vasi gor dol na ljevo en pole na glih,
si čez en kvart ure že pr Frančeškinovih
Franc je portuon odopru, vrata od hrama odkljenu
an pole poklicu ženu naj da kej za jest taku počres
ka pršu sem v hram jaz v šentiment sem padu
ma ku da b'se regiment s sulatu zrihtal za pradau
taku so stali v vrsti Garganja, Bjel pinot,
Zeljen, Barbera, Cabernet, Merlot an kej je blo na buči gor prvjezano na tram
pršut, pišpeh, panceta an umjes pa še kak šalam an še klobase v rještaj
vse prvpravljeno za zimo ma taku kot grozdje
pred vandimo je viselo dol takuo po čres.

Prvo delo, smo splakenli s Pinelom dol po grli tista dva paninčka z mortaldelo
an pol smo počasi takuo od buče do buče šli
pr vsakmu pipco odvili an namalčk guštirali:
Garganja, ka ti stori toju začokulat
Zelen, prekrasen ka ma tak duh ku muškat
Pinot, ka se ti v ustah razcveti takuo ko ruoža
Merlot, ka ti želodčk pobuoža
an taku naprej taku počres.
Sem reku Franc ma dejmo še zagost na violino
čem rečt narezat kej pršuta se toka pr takem vinu
e ma ni blo treba prosit end, dva, tri je bil pršut na kavaleti an smo ga rjezali
šrou kmali je ostala od njega samo kost
zato smo be, inšomma, da ne bi padli v švoh ust,
hitro vsak po en šalamčk povendimali,
vmes pej malčk počakolali od tega an unga tako počres
zraven smo pojeli par štruc sihovga  kruha,
Barbera je pej skrbela da niso bla grla preveč suha
en pole je prnesla soja žena dol v hram eno veliko skljedo žolca sz lilomberjem
an usakmu en tond jote ka je notri stopu prsac
an u usakmu tondu je plavalo še en par klobasc
an zraven je bil še pršut na vocti an zraven še polenta
ma so bla črjeva tako kontenta so nič ko cvilla tako počres.

"Kako je sočo, boš še enu fetu?"
"Ben pej narježi."
"An kaj boš zraven pil bjelo al črno?"
"Ma toči toči, vse je dobro!"
"Ben zdej ko smo to pojeli gremo pej naprej!"

E, ko smo to pojeli je dal Franc nov pršut na kavaleto
žena je šla pej spečt eno frtajcu sz panceto
Franc sem reku ustavse malo ma dosti je blo dej
"Muči!!!", je reku:"Tiho bod an pij an jej!"
Ni bl druzga ko ga ubogat, tiho bit an vse do jutra dragi moji jest an pit,
ka se je zdanilo smo še zapojali ma da pokale so šipe
an pole vsak še ene mičkene tripe smo udarli za fruštek tako počres.

E, soj cajt so bli ljudje, res, bolj ljepi an bolj debjeli,
ka so radi kej popili, kej pojeli an so se radi med sabo imjeli,
ka človk če slabo je, zna dobit slabo kri an tak čovk je slabe volje
an se stršno rad jezi,...

Ljeta so pasala ma pero jest rad jem še zdej
okroh jeter me namalčko zbada, ma želodec je
zaenkrat, hvalabogu koker rost frei
pero če si zmislim tistga goda od Franca Frančeškina
še zdej mi hodi ven kislina tako podugič an počres.


go to Lyrics

Go back to my home page 

pubi, usidma se

U livarni, u vročini, kjer ti pamet odpove
proizvodnja je obstala, sredi delovnega dne,
jahmlalejlolololala lalelolelelola,...
proizvodnja je obstal, sredi delovnega dne.
 
Vsak nam kamandira an nam mitinge drži,
vsi so strašno humšni, ja delamo pa mi,
godrnjali so livarji, nekdo pa rekel je,
pubi kam se šehtaš, pubi usidma se
 
jahmlalejlolololala lalelolelelola,
kadar rečejo livarji, pubi vsidma se,...

Prihitel je šef izmene, ja fantje kva je to
za kva ste usedel a vam je slabo
kurjač je vzel kladivo:"Da nauš ti slab zdej ratu,
vset ke v kot pa tih bot, da te neum ušlatu!"
jahmlalejlolololala lalelolelelola,
kadar rečejo livarji, pubi vsidma se,...

Prihitel je delovodja, a tudi on je obsedel
in direktor v beli srajci je na premogu čepel
tako livarji priredili so za poslovodni organ,
v vročini svojih plavžev informativni dan,
jahmlalejlolololala lalelolelelola,
kadar rečejo livarji, pubi vsidma se,...

In so zvišali jim plače, vse se srečno je izšlo,
zgodba ni šla v tisk in škandala ni bilo,
a še danes vsi fabriki, ob čikpavzah se zgroze,
kadar rečejo livarji: Pubi, usidma se! 

Štefana in bartolin#2

Bertulin je bil, strašen temperament
zarad njega su babe ku bi se reklo, padavale v žveniment
ma njega ni brigala nobena pupa ne gospa,
samo ljepa Štefana mu pr srci je bla.
 
Tisto ljeto na jesen, jo ulih mislu je vzet,
ma pršla je vojska an Bertolin ni blo druge, je mogu jet
se je Štefana prdušala, da mu ostala bo zvjesta
an ko bo pršu nazaj bo njegova nevjesta

Ma Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Bertolin, je pisal Štefani vsak dan,
ma uona pej njemi, zmeram manj an manj
ga je genjala čakat an jo drugi je vzel,
ka Bartolin se je vrnu, je ulih na uohcet pršou
se je usjedu za mizo, an je gledu Štefano,
kejšen druh bi uscamu, jo zamirjou s putano
kejšen druh bi na uohceti nardu kažin,
eja kejšen druh, samo ne Bartolin!
Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Je od takrat je pasalo eee je že dosti let,
od takrat že sto krat se obrnu je svjet
so šle va šul oštija dvje tri države,
ma ni ugasnu uogen te ljubezni taprave
jeumrla Štefana an je umorv Bartolin
ma ostal je en ljep an ko bi se reklo žlahten spomin
tudi soj cajt ljudje so zajubljeni bli
ma to ble so ljubezni ku zdej jih več ni

Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"


go to Lyrics

Go back to my home page 

Štefana in bartolin

Bertulin je bil, strašen temperament
zarad njega su babe ku bi se reklo, padavale v žveniment
ma njega ni brigala nobena pupa ne gospa,
samo ljepa Štefana mu pr srci je bla.
 
Tisto ljeto na jesen, jo ulih mislu je vzet,
ma pršla je vojska an Bertolin ni blo druge, je mogu jet
se je Štefana prdušala, da mu ostala bo zvjesta
an ko bo pršu nazaj bo njegova nevjesta

Ma Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Bertolin, je pisal Štefani vsak dan,
ma uona pej njemi, zmeram manj an manj
ga je genjala čakat an jo drugi je vzel,
ka Bartolin se je vrnu, je ulih na uohcet pršou
se je usjedu za mizo, an je gledu Štefano,
kejšen druh bi uscamu, jo zamirjou s putano
kejšen druh bi na uohceti nardu kažin,
eja kejšen druh, samo ne Bartolin!
Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož
bla soj cajt si moja več moja na boš!"

Je od takrat je pasalo eee je že dosti let,
od takrat že sto krat se obrnu je svjet
so šle va šul oštija dvje tri države,
ma ni ugasnu uogen te ljubezni taprave
jeumrla Štefana an je umorv Bartolin
ma ostal je en ljep an ko bi se reklo žlahten spomin
tudi soj cajt ljudje so zajubljeni bli
ma to ble so ljubezni ku zdej jih več ni

Bartolin je raztjegnu ramoniko sojo,
si obrisal je slozu an tako je zapoju:
"Moja Štefana, življenje al smrt,
ti si za mene tko ku rajski vrt,
ma boh ni tou, da bi jest ratal toj mož


go to Lyrics

Go back to my home page 

blues

Dns bom zabluzu,
kej čem druzga nardit s sabo,
zato, ker tudi boh na mene je pozabu.

Čuj! ma kako glih na mene je mogu pozabit,
jest tega prou rjes ne razumem.
zato ker jest se njega zmislim zmeram,
ben vsaj tist bot, kdr kunem.

Dns bom zabluzu, dns ku človk se bom napil,
k tud boh ni več tisto kar je bil.

Ne se smejat, k je rjesna ta zadeva,
tiho! Da nabo kšn vidu svoja lastna črjeva.
Ne,ne,ne,ne,ne se smejat, ne se smejat,
da ne bo kdu ncoj še joku,
k dns, ej dns imam stršnu tšku roku.

Dns bom zabluzu, dns usega sm kapac
su vrgli s službe me, ku en par škovac

Oštjer dej enu flašu,
ma ne,ne,ne dej kr ti rajši ceu flaškon,
zatu, da ne boš stalno prnašu.
An pole skri s u kanton
k ncoj bom zabluzu,
ncoj bodo glaži letjeli okroh,
dijo di boh.
K ncoj bom zabluzu,
ncoj se mi zmknte vsi izpod noh.

Tiho, tiho če česte dobro svojim zobom,
neč ne bom reku, ne neč ne bom reku, ma ben,
mouču pa tud ne bom.

Naš direktor, o inteligenca,
pravjo da je hodu u šule.
Ben, če mene vprašaste,
jest mu nebi pustu vozit nankar karjole.
Res grozno moreš bet študeran,
tak velik talent, da spraviš cjelu firmu u faliment.

Tak človek, ma ne človek, usranc!
Tak bo mene na cjesto metu,
ma dijo bono, k ga primem za jezik
in ga obrnem okrog ku kejšnu kalcetu.

Ma, zmerom po poplavi bo prvi drek na vrh prplavu.
Ma, da mi nbo kdo slučajno že od kakga sindikata pravu!
Kdr je treba kej nardit, začne mncat sindikat,
ku ta bolan, k ga prtisne srat.

Buh se me usmili,
res mlčk grob sm, pardon,
sej vjeste,
mene maner so učili profesorca šubla in doktor pikun.

Jest ncoj bom zabluzu,
oštjer neč ne glej, ti neč ku dej, ni važno kej,
pej mahar petrolej.
Ncoj bom zabluzu,
cjelu noč, k jutre sem cel dan frej.

Moji prjatli, moji sodelouci,
k smo tolko ljet ukop garali,
an k reveži kukr jest sm, kukr, d me nebi več poznali.

Ne, k sm šou iz ferme,
me še pozdravu ni nobeden,
kukr da me ni več,
kukr da nism enga bozga adijo uredn.

Vsak ahta samu to, da ma na gorkem svoju ret
ma ben, nej bo če že more taku bet.

Oštjer kej čakaš? Hitro!
Kej bo pila klapa praši,
k če že morem brez plehmuske it po riti h maši,
ta večer usim, kar vas je tolje u oštariji zbranih,
pit bom storu, da boste vidli kako je,
kadar en revež gre v maloru.

Pa magari, še sam boh za mene slišat niče več.
a mene ne, jest se ne pustim vržt kr tku neč ne,ne,ne.

Oštjer dej vsim pijaču,
k če ne, bo kažin.
Ne,ne,ne,ne se bat jest bom plaču.
Na, tolje jmaš moj takvin.

Mene na cjesto,
dns so vrgli še en bot.
So rekli, da sem tehnološki višek.
Čuj! ma pero iz oštarije vn,
a ne,ne,ne, čakte klapa,
iz oštarije vn bom šou pej sam,
kadr jest bom tou,
lepo počasi an kukr gospod.


go to Lyrics

Go back to my home page 

božična

Nikdar iz mojih ust grda beseda ni pršla,
če zanjo računa blo ni.
Ben, če kdo zarad tega postrani me gleda,
ga n'coj lepo prosim nej mi oprosti.

An boh nej popazi na svoju familjo,
an svojim otrok'm da srečo an mir.
N'coj na b'm nobega v maloro pošiljal,
ka greh je bit jezen na sveti večer.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščm prou vsim.

Malo ljudi je, k radi me majo,
an dosti več tistih, ka slabo mi čjo.
An ka nankar za božič pozabit ne znajo,
če kdaj kej narobe med nami je blo.

Ma sej nič ne rečem, ma sej niso krivi,
človk mona ne rata, se tak že rodi.
Sej niso krivi, zato če so živi,
tud žval ma pravico do tega, da žvi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Jezika ne šparam, an bog mi oprosti,
če komu kdaj rečem, da je to kar je.
Ma resnice ne mara človk prou neč kej dosti,
an je jezen, če kdo jo u fris mu pove.

En lep vesel božič vsim dušam prodanim,
vesel božič nunc'm brez tistih reči.
An putanam, šašinam an ritim usranim,
če koga sem spustu, nej se ne jezi.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim,
vesel božič voščim prou vsim.

Iz dna srca voščim vsej bandi caganski,
ka zarad njih vse u k'p k hudiču v ret gre,
an ka jim za pravicu je ku za sneg lanski,
iz dna srca voščm prou vsim kar jih je.

Ma, da bi na glavo se zrušla jim streha,
an da posušila bi jetra se jim,
ma ben ta noč je sveta an da na bo greha,
nej bo vesel božič še njim.

Vesel božič vsim, vesel božič vsim
en lep vesel božič voščim prou vsim.


go to Lyrics

Go back to my home page 

brika

Soj cajt v Brda smo hodili mularija,
malo zarad vina an malo zarad lepih pup.
A, briškulina, to je za dušo medežija,
Brika pej ta hujši strup.

An velik strup se stavi v majhne flaše,
bolj je mejhna, bolj je ojstra ku žilet.
Buhvari nardit Briki kej, kar ji ne paše,
buhvari nardit Briki kak dešpet.

An če si kapac bil, ka si sz njo se plasu,
an roko malčk če dol pod hrbet dal,
si pršu lišo skozi če jih nisi fasu,
an te je samo nazjala; "Ki b'rad, ki b'rad".

Je že ona dobro vedla, kej bi ti rad dobu,
ma Bric se dragi moji na afar spozna,
an če češ met od njega dobru robu,
a se boš tud martru, tako ku se toka.

So ble zastojn vse naše monade,
vsa naša ščinkanja an vsak naš buketin,
vse pod oknom pete serenade,
njihov nos je ostu takšen ko rampin.

Si jemu srečo, če s kejšnu si leveru,
ma samo vsaj namalčk pučakulat,
ma le si tol kej met si hitro pokasiru,
tisti soj večni "Ki b'rad, ki b'rad".

Na spomlad v Brdih pej ne medijo samo črešnje,
a tud brike malčk bolj ruse ratajo,
an češnjam cuker brikam želje grešne,
storijo da neč ku sam od sebe po tleh padajo.

An če tist bot je blo kej v tebi sina
od tiste, be no ja pustmo ime,
si zložu gvant namest kušina,
an gor položu si vse kar padlo je.

Eno nuoč sem se sz eno zmenu,
an če na skedenj smo si šli postlat,
čez en par mescou sam se z njo oženu,
ee, ni blo to glih tisto kar bi jest rad.

Če si poročen z briku, psa ne boš rabu,
ka že tako boš jemu lajanja preveč,
ani maju reumu, drugi osjtru babu,
vsak soj križ nosi, to ne pomaga neč.

Ma taka ku je, je, vseen glih je moja,
an ben nu ja prou glih za proč vržt ni,
an kejšno noč me prime voja,
an pod plahtu roka če prot njej zbeži.

Če h nji, čer gorko je an mhko,
"Posluši stara, jest ncuj ne morem spat",
ji rečem na uho tako po tihu an na lahko,
ona pej zazja; "Ki b'rad, ki b'rad".


go to Lyrics

Go back to my home page 

briškula

Oprosti, če sem reku, da si pijan,
k igrali briškulu smo tisti dan,
ma gledu si me strašno šutasto.
An metu karte ku en pantalon.
Danari, kopa, špada al bašton.
Za tebe je vse ista pašta blo.

Nisem vedu, da u boški si že vejo zbrou,
nisem vedu, da naštiman štrik si mel.
Nisem vedu, kej si tou reč, anci, anci zdej to vem.
K si reku "Klapa, zadnji štih, jaz grem."

Partida teče, še zmeram karte padajo.
Punti gor, punti dol, kukr kdaj, kukr kdo.
Iz dneva v dan an iz štiha v štih
dolgcajt je, ma, igraš vseglih.
Življenje je navadna briškula.

Od takrat je pasalo že en par let,
kar šou po štriki si na uni svet.
Po malem gre u maloru klapa vsa.
Počasi, ma za gvišno staram se,
že dolgo karta več ne mara me.
E, tud sreča ni več tisto, kar je bla.
Kolkokrat pobral sem same liše an puntov neč,
kolkokrat vržt mislu sm že karte preč.

Preklinjam, jočem an stočem,
genjat ne, genjat pa ne znam.
Do čer mam še kej v rokah, jaz igram.

Partida teče, še zmeram karte padajo.
Punti gor, punti dol, kukr kdaj, kukr kdo.
Iz dneva v dan an iz štiha v štih
dolgcajt je, ma, igraš vseglih.
Življenje je navadna briškula.


go to Lyrics

Go back to my home page 

credo

"O,___, kej bomo spili?"
“Elvira, dej enu flašku na mizu!”
"Ma počakte nu malo, sej boste dobili!"
"Živjo, klapa."
"Dej mu hitr en glaž, Elvira, da bo povu? kejšno neumno!"
"Bojte tiho zdej, pššt!"

Ben, klapa, vam povem, narvečji moj problem je vera.
Kdo ti ve tu, komur lohkor vervaš an komu ne?
An člouk ni člouk, če ne nu malčk po svoje radžonira.
E, jaz svoju pamet nucam, pej nej taka bo ku če.

Dragi moji, na tem svetu samo to je gvišno,
da člouk res gvišn prou u nobenu reč ne more bet.
Je preveč tistih, ki živijo od tega, da na frišno
nafarbajo nas vsaki dan od uh pej do kalcet.

Ne vervam vsega radiju, časnikom, televižjonu.
Ma, so lepe pravce, rad jih slišim, čitam. Ma če čjo,
da bi vse tisto verval, a ben, glih za taku monu
me res ni treba met, k če ne drugo, ni lepo.

Ma nobeden ne bo kar tako prodajal m'glo meni,
ka jz ne vervam prou vsega kr tako počrez.
Ben, prou vsega jz ne vervam nankar soji ženi.
Je preveč brihtna, da bi blo vse, kar reče, res.

Ne, tole jz ne poznam pardona, ne poznam karjance.
Nej člouk bo brihtn an študiran prou za past po tleh.
A, vseglih mu ne bom verval, ni tako visoke inštance,
da bil jz v njo bi gvišn, nej bo to še tejkšen greh.

Ne vervam dohtarju, k pravi, da ferderbu jatra
si bom, zato k vino zdravju strašno škodvat zna.
Hm, ne bo prepriču me, zastonj se bogi revež matra,
kako če škodvat zdravju, če na zdravje pijem ga.

Ne vervam v liberale, popolare, demokristjane,
taleve, desne, srednje, k so ista pašta vsi.
An sploh je bolši pustit stat politike an putane.
K pr obeh bolezen kejšno grdo člouk dobi.

Ne vervam tistim, k nam komandirajo državu,
to, da pošteni so, an da bi jih mogu spoštovat.
Ma, majo pa vseglih za kej pokonci nosit glavu -
če do vratu si v dreku, je ne morš drgač držat.

Prou neč ne vervam tem, k pravjo, da nebeška vrata
prestopiš samo, če si njihov. K če to je res,
an še narvečji gnidi, k jim služi, gor prist rata
mi je vseglih, če nikdar jz ne vidim teh nebes.

An če sam bog se jez’n zdej prkaže v’n z oblakov,
an reče: "Ben, me vidiš zdej, ti, k ne vervaš neč?"
Bom reku: "Prej ko vervam to, kar vidim, bom glih en malčk počaku,
k zna bit, da n’coj sm res popil kak glaž preveč."

Res, klapa, vam povem, narvečji moj problem je vera.
Kdo ti ve tu, komur lohkor vervaš an komu ne?
An člouk ni člouk, če ne nu malčk po svoje radžonira.
E, jaz svoju pamet nucam, pej nej taka bo, ku če.

Ma kej čmo, tko je, vseglih moraš živet v eni veri.
Sej, ni figure, čeprav nobenmu neč vervat ne znaš.
Edino vam jz vervam, klapa. An vem, da nocoj v miri
lepo počasi bomo spraznili vsi v kop še kajkšen glaž.


go to Lyrics

Go back to my home page 

dešpet

Za dešpet si mi zaprla škure
zmerm k pod toje okno sm pršu sedet.
An vseglih, vsak večer ure an ure
jz sedu sm tm glih tako, za dešpet.

An pravla si, da sm bulan an vosu,
če mislm, da moja kdaj boš an prej,
da me obršljan celga pod oknom bo obrasu,
kej sploh čakam še, s pod nog spravim se nej.

K en bot si me zmerjala,
malčk preveč blizu si pršla mi,
an jz neč ku zgrabu sem te,
an če v tvoja usta str'pena zagrizu,
ble ustnce sladke so, ku smukvice.

K spustu sm te an čaku, da mi boš dala
ene dve okol uh, tako ku se toka.
Ne, kukr zaštregana stala si en cajt an mižala,
an rusa ku pomidore skrit si se šla.

Tist večer klapi za pit sm plačavu,
smo peli ku da ma za prist sodni dan,
k oštir nas je z metlo ven iz betule spravu,
an pršu pod okno sm tvoje skrhan.

Ododprte škure so čakale name,
čo, namesto, da k tebi b’ se splazu tist bot,
ne, jaz za dešpet, ma nej zlodej me vzame,
domov sem šel važen ku kejšen dindjot.

An hitro po tistem si vzela enga druzga,
za ne vervat, kej vse člouk iz samga dešpeta nardi.
Ma ne, se neč ne jezim se na unga reveža bozga,
kej ti z njega delaš, prou lahko mu ni.

Jz nikdar ne bom zvedu, nej zlodej me odnese,
kako se v očeh tojih pržgne lumin,
kako tista sladka mrščavca te strese,
od skrevšnih sladkosti diši tvoj kušin.

An, sej, ne bi melo pomena, da ure an ure
pod tvoje okno hodim vsa ta leta sedet.
Če me ne bi ti skozi zaprte škure
gledala zmeram, kar tako, za dešpet.


go to Lyrics

Go back to my home page 

full cool

Mm, mm, mm...cool ,
mm, mm, mm,...full cool

Tok smo lepi in tok smo blazen cool,
an tok smo genjaln, da nam je prou neroden full.
Full cool, žur, špon, fancy mislim, the best.

Mi smo zato se tle sestal (ke nede tovarišija)
da bi ta banalen svet rešval (pe na, pe na,...)
nam se vse to zdi zamal,
ku da b'kej bolšga delat ne znal.
Full cool, žur, špon, fancy mislim, the best.

Mi smo full cool (kej?) se pravi,
fulminantna kulminacija kulture (koga?)
joj koko sem jaz pameten (ne zastopim pro nič!).
Mi smo simpl kulantne kultiviranosti,
(ma va fan kul!!!) ah provincjalc!
Mi smo cvet inteligence,
mi smo kenede brez konkurence.
Full cool, žur, špon, fancy mislim, mega.

Provincjalen folk je zabit,
in pa tok blazen preprost (ja valjda, ne?).
Pa kva češ njegov šit v glavi nost (ah pejt no v ret),
pa kva se češ z njim bost,
če s'pa lahko sam seb čist zadost.
Full cool, žur, špon, fenssssssssssssss...


go to Lyrics

Go back to my home page 

ivo balila

Gospod sodnik, vam povem kar u faču,
jz sm za vse kriv an jz bom tud plaču
za tistu reč, k se je un dan zgodila.

Ljudje smo enaki po črki zakona
samo, eno je človek an drugo je mona.
An vsi vemo, kdo je Ivo Balila.

Gospod sodnik, taki ku Ivo me spravjo na obrate
an to je krivo, da danas smo pršli sm k vam na sodnijo.
Za moju nervozu ga ni apaurina,
edino, kar nuca, je kajšen glaž vina,
k grem ga spit u miri če v oštariju.

An tist večer sm gruntu pr enem kvartinu,
kako bom se sz plaču čez mesce pr'rinu
k se v oštariju prkazu glih on je.
Ma rajši ku Kristus bi trpu na križu,
rajši bi fasu enu krvavu grižu,
mi mogu ni nardit mi večje škalonije.

Sem muču en cajt, hehe, ma mi ni dalo mira,
poklicu sem kelnarco: "Slišiš, Elvira,
zna bit, da sifonja vm je zamašila.
Nekej smrdi tule ku ena kagada,
a, zdej sm pej vidu račun tega smrada.
"Živjo, kaku si kej, Ivo Balila?"

Se nardu je gluh, "Kako, prosim?"
"Neč, samo sem vprašu lepo te, kako si?"
"Ali mogoče žališ ti mene?"
"Ma ne, samo pravim da slab zrak je ratu,
zato prosim te, nardi enu pasedžatu,
sej veš, zakaj, zaradi higiene."
"V tej državi vsi državljani smo enakopravni,
in kdo mi lahko brani mi tu v miru popit eno kavo?"
"Ma kdo ti kej brani, jaz bi te prosu, da greš,
dočer si še v enem kosu,
k da se mi kažeš tole, ni zate zdravo!"

Je dvignu nos u luft, "Te ignoriram!"
"Neč novga, ignorant si bil zmeram."
"Kaj si ti misliš, mi je vseeno."
"Ma dej, hodi proč, dočer maš še noge,
k če ti dam zdej jz en punj med roge
boš ko da bi speštu bi te avtotreno."

"Ohoho, je to grožnja mogoče?
Pazi na svoje besede, če nočeš,
da jaz tu pri priči pokličem organe!"
"Ma neč ku pokliči, da neboš pozabu jim reč,
da nej enu metlo prnesejo s sabo,
da pometejo tisto, kar od tebe ostane."

"Ti mene blatiš, vsi so mi priča."
"Jenji že en bot za rep cukat hudiča."
"Ti sploh ne veš, kaj sem jaz naši stranki."
"O, z lepim se hvali, pogledi ti njega,
ben če češ vedet, prou glih zarad tega
mi nimaš kej smrdet tole pr sanki!
Kdo šinfa oblast? Si prej leta an leta
ku član občinskega komiteta po oštarijah vleku na uha.
Zdej hodš pej k maši an šinfaš tardeče.
Si se ku kalceta obrnu, se reče.
Ti smrad si, Ivo, k se ga na delč zaduha!"

Da bi vi vidu, kako je ratu rdeč u lica
an začnu jecljat, "Ne, ne, to to je neresnica,
jaz sem vedno spadal med demokrate."
"Ne, Ivo, ti si zmeram spadu med gnide,
k vejo, kako se oblasti u ret pride,
an k so usrani ku soldaške gate."
"Daj, no, takrat je bila druga scena."
"Ma jenji govorit, k nima pomena."
"E, rad bi ti rekel, tako kot človeku."
"Nastoj, k te bog je narobe sestavu,
an jemaš ret tam, k bi mogu met glavu.
Zato bo smrdelo vse, kar boš reku!"

"Poslušaj, no, tisti časi so mimo,
zdaj je drugače, raje bodimo prijatelji."
Ni jenju, ni jenju.
Sem rekel: "Ma komu jz govorim, zidu?
U gnoj sm že stopu an sm ga tud že kidu,
prjatu pej neb'm z njim nikdar u življenju."

An glih so se mi malo ofrišali živci,
sem slišu ga reč naskrevš: "Primitivci!
Vsem se vam toži po bivšem sistemu."

Godpod sodnik, glih to je še falilo,
an se mi je pred očmi kr zoblačilo,
an je ku toča padalo po njemu.

"Gospod sodnik, če ne b' bli zraven drugi,
bi danes Ivo ležal u trugi.
So k sreči skočli vmes moji prjatli.
Sej oni ‘teli so pomagat možu,
ma sproti mu je vsak še kej naložu,
an je zgledalo, ko da bi vsi ga mlatli."
Ma pustmo stat, pustmo stat.

"Gospod sodnik, vam povem kar u faču,
jz sam sm za vse kriv an jz bom tud plaču.
Ivo pa nej plača čimprej enu mašu.
Sej, ljudje smo enaki po črki zakona,
samo eno je človek an drugo je mona.
An k glih pr tem smo, bi vas nekej še vprašu.

Po tisti barufi sm res fajn se skalmiru.
En cel mesc ku dojenčk spat sem reveru.
Ma zdej spet nervozen ratavam nu malo.
An dejte mi povedat, taku na samem,
samo tolko, da vem, če kredit nej uzamem.
Če še en bot ga, kolko bo koštalo?"


go to Lyrics

Go back to my home page 

marjo Špinel

Je jemu dolge lase an oblaču se je u štrace
smrdu je tako ku kšne stare škovace.
Živu pej tako, da ni dal vedet, da je živ,
an strašno rad je tiste čudne, čudne cigarete kadil.

An to ne samo vsako tolko, veste, on je prou pretiravu.
Vleku je ku fabriški kamin an se ni ustavu.
An zmerom je pravu: "Ma je brezveze živet,
če ne skadiš en špinel in si malo zadet. Pa kaj."

Zna bet, da ste ga poznali, Marjan Benededič se je klicu.
Zato, k je šou glas od njega, da je mamilje szi žlicu.
Al pej samo zato, k je bil tak zaherjen kapelon,
so ga žandarmi stalno tukli an vlekli u pržon.

Ma ni blo pravga radžona, Marjo ne bi zmutu vode.
Od njega ni blo nankar koristi, nankar škode -
od njega ni blo neč. Me kej če od tazga bet,
on je skadil kak špinel in je bil malo zadet.

In pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel.

Čeprav še sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu,
an še svojga dreka ni znou najt, če ni glih v njega stopu,
so pupe, ma, nej jih zastope tist, k če,
zmeram ratale vse mhke an vse blažene,
če jih je Marjo tako ku kšen pesnik biondasto pogledu.
Ma on jih ni porajtu, sej še zase ni vedu.
Je pravu tko: "Da sem srečen, ne rabim jaz deklet,
jaz skadim en špinel in sem malo zadet."

Neč ga ni tokalo an neč se mu ni dalo,
nankar jest, nankar pit, ben, še dihu je bl malo.
An stalno si ga vidu kje u kantoni sedet,
tam je kadil svoj špinel in je bil malo zadet.

Za neč se ni brigu an u neč se ni vmešu.
An če kdo bi mu kdaj reku: "Marjo, ti cel svet boš rešu,
če zdej numalo, ma lih nu malo zmakneš soju ret,
bi on skadil en špinel in bi bil malo zadet.

An pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel
pravli smo mu Marjo, Marjo Špinel.

Od špinela do špinela mu je pamet šla u maloru.
An kšenkrat, če si se usedu z njim an če si mu govoru:
"Dej, Marjo, sej ni treba bet zadet prou vsaki dan,
dej, prim se kahga dela rajši an kadi malo manj.

An dej poglej se malčk u špegu, Marjo, ma kej se tu pravi,
genjej sesat tistu reč, k maš oči že prou krvave."
Te je gledu ku ena mona an reku:
"Kaj težiš že spet, če skadim en špinel in sem malo zadet.

En dan se Marjo na štacjonu je na šveler usedu.
Zna bet, da je skadu neki močnega, kdo bi vedu.
K je prpelju vlak, on nankar zmaknt se ni tou,
vlak pej se ni ustavu an Marjo je na kose šou.

Ljudje so žleht, an kadar so stavli Marjota Špinela
u trugu, zrezanga na tanko, kukr mortadela, so rekli:
"Ben, zdej ma, kar ceu cajt tou je met,
ka bolše k taku člouk res ne more bt zadet."

"Gandža, man.
Rastafarijan know the truth."

Rasla je rasla, travica zelena.
Po njoj se je šetala dušca zakajena.


go to Lyrics

Go back to my home page 

politik gvido

Gvido sočo stari, povej, kako je kej sz tabo,
že dolgo je od takrat kar šou si proč od nas.
Zdej velik si gospod an zna bit, da si že pozabu,
da to bogu zad za ritjo stoji tvoja rojstna vas.

Od zmerem rad si lepetal, an zmerem rad si blodu,
an prou use si vedu, an prou neč nisi znal,
dve levi roki mel si, delal pej si samo škodu,
ni čudno Gvido, da glih u politiko si šou.

Veš jest se ne spoznam kej preveč na demokraciju,
kako bi lohkor vedu, kera toja stranka je,
kej češ od zmeram poznu samo enu sem partiju,
an to je tista sej veš, partija od briškule.

Kapiral sem, da ste konzervativno liberalni,
zadržano radikalni, levo desne bolj smeri.

Malčk rdeči an malčk beli, se pravi roza univerzalni,
če je prou gosto, znate bit tud lila pikčasti.

Jest ostou sem en štronco, ti si pej politik ratu
ti od zgora, jest od spoda p'hamo naprej ta svet,
eden služi kruh s kravato, drugi pej z lopato,
eden komandira, drugi mora tiho bet.

V časniku sem bral, da maste kar v redi plačo,
an če maš polhno ret, se moraš dosti bot vsrat.
Kar dol poserjeste, dobimo mi odspoda v fačo,
tako je blo od zmeram, kaj se če človk lamentat.

Veš Gvido, mlad politik je glih tak ku mlado prase,
je mičken, luštkan, zlat ga ni nankar za en par klobasc,
ma hitro pole ka ga človk h koritu v štalo nese,
zredi se, usmradi se an rata z njega velik prasc.

Ben ahti, Gvido, tist bot ka človk neč za jest več nima,
zakolje, kar je v štali an obesi na rampin,
an pravjo Gvido, da bo ljetos strašno huda zima,
zna bet, da tudi zate hmali pride cajt kolin.


go to Lyrics

Go back to my home page 

počasno življenje

Ka jest bil sem mlad, blo lepo je na vasi,
takrat se živelo je, ma be tako bolj počasi.
Zvečer smo šli pobi pupam zapet,
če ne pej pit vino, ano jegrat tršet.

Pod noč pej je v betulu šla kompanija,
pokazat kdu dec, an kdo šporka špija.
Vsi vejo, če zdrav bil sem, zmerem sem šou,
v betulu taprvi, ma tazadnji domov.

Nikdar v življenju ne hitet, bohvari
pogrešnost prou vse, kar je lepga, pokvari.
Lepe reči morš guštirat na lahno,
da nebeš usahnu, še prej ko boš zdahnu,
da nebeš usahnu, še prej ku bo cajt.

Pup nikdar v življenju jest nisem se branu,
pero sem rihtu počasi jeh, anu po anu.
Eee, s pupami dragi moji, treba je znat,
ma ne samo znat, anzi tudi zdržat.

Za marskterga pravle so, da je ko roža,
usahne še prej, ko ga pupa poboža.
Z mano pej prou vse kontente so ble,
jaz zmerem usahnu sem zjutro šele.

Ref.

Ja, jest v življenju uživ dosti sem sreče,
zdej usim se zadelam, sin včasih mi reče:
"Ma oče zdej jemaste že cirka sto let,
ja zdej mam pej zadosti vas, ma dejte že umret!"

Mam tam gor v nebesih že celu klapu soju,
sej rad bi kdaj z njimi, ko soj cajt spet kejšnu ljepu zapoju.
Ma pravju, da tam gor prou neč vina ni,

eee, bom malčlk še počaku, se neč ne mudi.

Ref.


go to Lyrics

Go back to my home page 

republika palma de coco

Poletje spet zdej k nm prihaja,
an spet regres sem dobil,
za moj dopust mi družba daja, ojej jej,
en sam samcat miljončk ušiv.

Zapil ga nisem še nobenkrat,
u kalcetu zmerm ga dam,
k puhne bo vn zbejžu enkrat,
u kraj, ki ga samo jaz poznam.

Tam se da živet tudi sz moju plaču,
če res jest enkrat bm šou,
ma od tm se nankar v sanjah ne bom vraču,
e ben kartoline be vse vm bom poslou.

Republika Palma de coco,
je kraj samo za fejst ljudi,
tam je dno flašk strašno globoko,
tam fešti nikdar kraja ni.

Tm sambo plešejo kreoli
an take črnke,
k majo rt za dve karjoli,
vsaka greha vredna je.

Če noč prekrokaš niso nate jezni,
oštirjem tam ni treba nikdar vračavat puf,
ma tu nkar policaji niso trezni,
tam ni pržonou an nankar baruf.

V republiki Palma de coco
fešta je fešta za vse,
n'kar predsednik Loco loco
ne pozna protekcije.

Tm lohko v miri prazniš flaše,
an delaš to, kar se ti če,
tm lohko rečeš, kar ti paše,
noben zato u pržon ne gre.

Kadar se sred noči u jark bm zvrnu,
od ruma pijan ku zmaj,
ljubezni in obzira poln pogrnil,
s svojo srajco me bo policaj.

Ne stojte šlatat me za čelo,
an me sprašavat kej mi je,
ne ne mislt da me je ujelo,
an da mi na otročje gre.

Jst, jst se bom smeju na široko,
k boste enkrat te dni,
z republike Palma de coco,
dobili kartoline vsi.


go to Lyrics

Go back to my home page 

rudi valentinčič in pepa Žgabucin

Bil je Valentinčič Rudi, lep ku špadni fant.
An tudi znau je vse, kar je pr pupah treba znat.
Vsaki znau je zmešat glavu, vsako v level je spravu.
Ta res na pupah nardu doktorat.

Včasih je zadosti blo, če je reku enu besedu,
An če zraven še tako izpod čela je pogledu.
Kukr drevje ob burji hudi vse je padalo na kup.
Prav res, Valentinčič Rudi, ta je bil za babe strup.

More, bjonde an brunete je menjavu ku kalcete,
so metale se u naročje mu na glih.
Člouk prav res težko zastope, toda zarad ene pupe
Rudi Valentinčič ni imel prav vsih.

Tista ena pravzaenprav še slišat ‘tela ni za njega,
ma nej je nardu, kar je tou an bogi revež zarad tega
se počutu je škovaca an preklinju svoj deštin.
Ta prefrigana furbaca bla je Pepa Žgabucin.

Bog mi priča je, da Pepa ni bla kdo ve kolko lepa.
Ne, to se zanjo prou res ne bi dalo rečt.
Brez zamere, grda bla je ku poziv na orožne vaje,
še medvedu bi ponoči storla utečt.

Ma zanjga blo je stvar časti, on je mogu dobit Pepu,
Kar kej če, nej se zgodi, pej magari, če bo krepu.
Rekla "Ne!" je dosti botov, ma to ni ustavlo Rudita.
Končno u cerkvi eno sobotu rekla "ja" sta obadva.

Zdej življenje mu ni sladko, Pepa ga drži na kratko.
Kej se je zgodilo z njim, vam rečt ne znam.
Tud če pride vn iz bajte, ni več tak ku svoje cajte.
An zdi se, ku da ga je glih nu malu sram.

Lohkor srečaš ga kak bot, če mu rata utečt pred babu,
u betuli se skrije u kot an se meni sam sz sabu.
Kako b' se to zastopit dalo, ženske so ena čudna reč -
če jih vse maš, je premalo, če maš enu, je preveč.


go to Lyrics

Go back to my home page 

soča

V življenju mi niso pršparani bli zakramenti,
jest dal sem že skozi soj krst an pokoru an birmo.
Imel nekej pup sem, ma vse so zamenjale firmu,
prjatli vsi šli so, al pej so pod zemljo kontenti.

Vse lahko pogrešam ma prou vse, samo ne bičiklete,
ka z njo se bom mogu še kejšen bot peljat na Soču,
pej tam si umiri bom šolne sezu an kalcete,
an soje bom noge spoštljivo u vodo potoču.

Jest Soča, sz stabo rad reku bi kejšno besedo,
če nečeš pej neč, bom pej samo te gledu,
ko štufa an zmatrana tečeš po strugi,
an delaš taku ku jest to, kar čjo drugi.
An glih taku ku jest tudi ti puhna si gnuja,
staramo se, zlata moja, kej češ,
če štronco rodiš se, štronzo umreš.

Tku vsa svoja leta jest djelal debele sem bale,
življenje zna spisat ma prou strašno grde romane,
če slep si an šutast si zmisliš usaj kejšne ideale,
ma takim ku jest sem na koncu prou neč ne ostane.

Ref.

valentin

Ne zamerte gospa, res mi je žal,

an vas prosim, da mi oprostiste,

sz eno sem drugo zamenjal vas,
jemaste prou, nikdar vidla me niste,
nikdar v življenju me niste poznala,
zna bit, da preveč sem spil kak kvartin.
Človk se zmoti, kej čmo, so že leta pasala,
ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Kako bi se lohkor poznala, nas dva,
an kako lohkor v kop kej bi mjela,
vi ste od usih spoštovana gospa,
meni pej samo glaž klapu dela.
Veš no ni res, da kak bot se prplazi
pod noč vam sosedov tamlajši v spomin,
tko putiho an navzkrevž, da noben ne opazi,
ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Ni res, da pojstla trava je bla,
an škure pej veje drevesa,
ni res, da pod p'ku tam dol pri potoku,
sva bogu ukradla nebesa.
Ni res, da do jutra v kop sva ležala,
ni res, da ta rama vam bla je kušin,
ne ni res, da na njej tisto noč ste zaspala,
ma ne zamerte gospa, danes je svet Valentin.

Ne zamerte gospa, res mi je žal,

an vas prosim, da mi oprostiste,

sz en sem drugo zamenjal vas,
jemaste prou, nikdar vidla me niste.
Pjan sem an blodim, gospa prou ste rekla,
nikdar v kop nas ni spravu deštin.
An ni res, da če čez lice ena solza je tekla,
ma sej nisem neč vidu, gospa sej veste,
danes je svet Valentin.


go to Lyrics

Go back to my home page 

var se, čeča(narečna)

Lbiezn na ui za uabedn kanfin,
useglih če žuiš u planin al dalin,
neč tu ni uažnu ki člauk dama je,
lbiezn te butne če češ al pa ne.

Na čeča sn jemu, bla lipa je ris,
tak kot an ajnglčk bažji z nebies,
sam niki ni štimalu, z mista je bla,
jest pa, se šlište, sn s hribau dama.

An usi tist tam dal z mista sa kunštn hadu,
tut uana j bla taka, neč prou ji ni blu,
je dja, kadr huodm, na deleč sliš se me,
ka zmieraj uabut sn u perkštajgarje,

na seb im pa rukzak mpa n starauišk guant,
kot tist ka predajeje ki u kontrabant,
je prajla, da useglih kaj rada me ma,
sam ki, ka se uid, de sn s hribau dama.

Var' se čeča, var' se ga ncuoj,
lih tači riueži nisma medruj,
du praj, de člajk neč na ui n neč na zna,
sam zarad, tega ka j s hribau dama.

Je prajla, de je zarad mene je sram,
zatu ka jest mistnih manier na paznam,
n de se uabnašet nigdar nam znau,
sej, de še gauarit na znam, tak kot je prou,

zatu ka, je dja, gauarima tam gar,
kot de žagal palina be na cirkular,
pred drujmi nej tiha bom, če se le da,
de nau uideu usak, de sn s hribau dama.

Var' se čeča, var' se ga ncuoj,
lih tači riueži nisma medruj,
du praj, de člajk neč na ui n neč na zna,
sam zarad, tega ka j s hribau dama.

Sua šla u gastilna, jest lačn sn bi,
sn djau 'Jest sn plačeu, narač pa kar ti',
je uzie ana rič, de na uiš ki nardit,
a je tistu za snist al za malat na zid.

Pa sn djau 'Člajk uat tega prou guišnu ni set,
ki čeb medua uzie mrbet
še an smokauc pa čeb zraun še uacuirkajca blo ga',
pa m je spiet dja, de sn s hribau dama.

Var' se čeča, var' se ga ncuoj,
lih tači riueži nisma medruj,
du praj, de člajk neč na ui n neč na zna,
sam zarad, tega ka j s hribau dama.

An dan sua pa šla, kot se reče, na izlet,
sua hadila pa gmajn, pa je začielu grmit,
an patle se j ulilu kot s škafa naajnkat,
an ni blu ki, kot u ane suisu zbežat.

An tam sua leža gar na sinu n čaka,
začie sua gliedat adn drujga medua,
se uiste, če čeča zraun puba leži,
se hitra zgadije tiste rči.

Uad neh gauarit pa ni lih najbel prou,
zatu nam neč pauidau, sam tu bom djau,
uabenga se dila jest neč na bajim,
mpa zmieraj use tak kot je triba nardim.

Ka j blu tistga kanc, jest sn biu čest kamplen,
uana se j tak niežnu prtislna h men,
le ki de tu blu je, me je praša,
sn djau 'Neč jest na uim, ka sn s hribau dama'.

Var' se čeča, var' se ga ncuoj,
lih tači riueži nisma medruj,
du praj, de člajk neč na ui n neč na zna,
sam zarad, tega ka j s hribau dama.


go to Lyrics

Go back to my home page 

var se, čeča

Ljubezen ne ve za nobeden konfin,
vseglih, če živiš u planin al dolin.
Neč to ni važn, kje člouk doma je,
l'bezen te butne, če češ al pa ne.

Eno čečo sem mel, bla lepa je res,
tak kt en angelček božji z nebes.
Sam neki ni štimalo, z mesta je bla,
jz pa, sej slište, sem s hribov doma.

An vsi tist’ t’m dol z mesta so kunštn hudo,
tud ona je bla taka, nč prou ji ni blo.
Je djala, kadar hodim, na dalč sliš se me,
k zmeram obut sm v perkštajgarje.

Na seb mam pa rukzak an en star' višk gvant,
k tist, k prodajajo ke u kontrabant.
Je pravila, da vseenglih kaj rada me ma,
sam kej, k se vid, da sm s hribov doma.

Ja, var'se, čeča, var'se n'coj,
lih tači reveži nismo midruj.
Kdo prov, da člouk nč ne ve, nč ne zna,
sam zarad tega, k je s hribov doma.

Je prajla, da jo zarad mene je sram,
zato, ker jz mestnih manir ne poznam.
An, da se obnašat nikdar nam znou,
sej, da še govorit ne znam, tak kt je prou.

Zato, k je djala, gavarima tam gor,
k žagal palina bi na cirkular.
Pred drujmi naj tiho bom, če se le da,
da nau vidu vsak, da sem s hribov doma.

Ja, var'se, čeča, var'se n'coj,

lih tači reveži nismo midruj.
Kdo prov, da člouk nč ne ve, nč ne zna,
sam zarad tega, k je s hribov doma.

Sva šla v gostilno, jaz lačen sm bil.
Sem djal: "Jaz sem plačal, naroč pa kar ti!"
Je vzela na reč: "Da ne veš kej nardit!
A je tisto za snest al za malat na zid?"

Pa sem djou:" Člouk od tega prou gvišno ni sit
an kaj, če b' midva vzela morbit še en smokauc,
pa če bi zraven še uacuirkajca blo ga,
Pa mi je spet dja, da sm s hribov doma.

Var'se, čeča, var'se n'coj,
lih tači reveži nismo midruj.
Kdo prov, da člouk nč ne ve, nč ne zna,
sam zarad tega, k je s hribov doma.

En dan pa sva šla, kot se reče, na izlet.
Sva hodila po en gmajn, an je začelo grmet.
An potjel se ulilo kt s škafa naenkrat,
an, ni blo kej, kt v en svisu zbežat.

An tam sva ležala gor na senu an čakala,
začela sva gledat en drujga midva.
An, sej veste, če čeča zravn poba leži,
se hitro zgodijo tiste reči.

Od njih govorit pa ni glih narbolj prou.
Zato nam nč povedal, sam to bom djou -
nobenga se dila jst se nč ne bojim,
pa zmeram se tak, kt je treba, nardim.

K je blo tistga konc, jz sem bil čist kamplan.
Ona se je tak nežno prtisnla k men.
"Le kej da to blo je?" me je vprašala,
sm djal: "Nč jz ne vem, k sm s hribov doma!"

Var'se, čeča, var'se n'coj,
lih tači reveži nismo midruj.
Kdo prov, da člouk nč ne ve, nč ne zna,
sam zarad tega, k je s hribov doma.


go to Lyrics

Go back to my home page 

Čikorija in kafe

Naš nono je našu nonu spoznu na plesu.
An kadar čez en cajt šla sta v kop pred oltar,
ko vzel jo je v roke, da čez prag jo bo nesu,
je reku: "Pošluši, žena, tole jaz bm jz gospodar.

Jz dedc sm an jz bom tole komandiru,
k tako bog ukaže an tako je narjen ta svet.
An ahti še nekaj, jaz ne bom muliru,
za fruštk zmeram pravo kafe čem jz met."

Ma ben, naša nona kafeta ni pila,
je pravla, da zanjo malčk preveč grenko je.
An tako prvo jutro za fruštk je nardila
za sebe čikoriju, za njega kafe.

Ma kafe je blo drago, ku eno očke ven z glave.
An šoldou ni blo za jih metat kar preč.
A ne, je treba blo šparat, ni kej,
ma, sej te sprave na k'nt čez en cajt tajkšn stroš'k tako ku neč.

An taku drugo jutro naša nona je vstala,
naskrevš rekla "Bog mi odpusti ta greh."
An polej na šporet dva lončka je dala.
Ma čikoriju je skuhala kr v obadveh.

Naš nono pr fruštku prou neč ni porajtu
an tistu žlobudru u grlo je zlil.
An tako, ne da bi vedu, vse od tistih cajtov
namesto kafeta čikoriju je pil.

Naš nono je bil grob, ma kej vse naši noni je zreku,
kadar kejšn bot pršu je iz betule pijan.
Ha, ma nje ni blo strah, an še sam zlodej bi uteku,
ma naša nona je vedla, da mu bo žou drugi dan.

Ne, nono res ni znau bit nežen kej preveč,
otrok pej vseglih puhna bajta je bla.
Ma zastonj pravit bogu "Ne stoj, jenji, ne več."
Ne sliši on tega an da, kukr da.

An tko ob čikoriji so leta jim tekla.
An zmeram nas nona je spravla malčk v smeh,
k ložla na šporet dva lončka je an rekla
potiho, naskrevš: "Bog mi odpusti ta greh."

Kadar naša nona je umrla, nonotu res ni blo lahko.
Ma nankar tist bot on lamentat se ni tou.
Ne, zakounu je rajš: "Uh, naj me strela u mhko",
klobuk vzel an palco an pohajat šou.

Je pršu nazaj, ni pol ure pasalo.
An siten ku zmerom kafe je tou met.
Ha, smo skuhali mu ga, mmm, lepo je dišalo,
blo črno je an močno, kukr mora bet.

Ga spil je an reku: "Ah, Bog vas ne mara,
ma sej fino kafe je, an lepo diši.
Ma boljšga je skuhala r’nca tastara.
A, tazga kafeta na svetu več ni." 


go to Lyrics

Go back to my home page