Rudi Simčič se je rodil leta 1920 v Ljubljani staršem, ki so pred fašizmom pribežali s Primorske. Naselili so se v Rožni dolini v Ljubljani, kar je kasneje gotovo zaznamovalo njegovo življenjsko pot. V zakonu sta se mu rodila hči in sin in kmalu je ovdovel. Slikar je živel v Ljubljani vse do njegove smrti leta 2006.
 
Slikarski talent je začutil med internacijo na Rabu. Po vrnitvi domov se je vključil v slikarsko šolo Ivana Roba in skupino Klas. Ustvarjalna nuja mu ni pustila, da bi se zaposlil in tako je bil ves čas svobodni umetnik. Prva dela je predstavil na skupinski razstavi leta 1950, od leta 1953 pa je razstavljal tudi samostojno: v Lamutovem likovnem salonu v Novem mestu, v Mali galeriji v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki, …, v Zagrebu, v Švici.
 
S ciklusi Rojstvo, Rast, Žuželke je pokazal že zrelo obdobje ustvarjanja, pa kljub temu ni bil prejet v Društvo likovnih umetnikov Slovenije, kar je ena od grenkih izkušenj v njegovem življenju.
 
Kasneje je rad slikal na Ljubljanskem Barju, ob Glinščici, potem pa se je zaljubil v sončnice. Vrt ob hiši je vsako leto kar kipel od zlatih cvetov, njegov čopič pa je neutrudno lovil njihove barve. V vseh urah dneva in tudi ob jasnih nočeh. Ker so njegove slike pogosto krasili motivi narave, je bil med kolegi poznan tudi kot "slikar zemlje".

Slikarski talent je podedoval po maminem stricu, ki je veliko slikal v Italiji. Ustvarjalna iskra pa je preskočila tudi na njegovega sina Brama Barjanskega, ki je tudi slikar.