Domov


Med vsemi okoljskimi onesnaževalci, so najnevarnejši prav tisti, katerih grožnje se ne zavedamo. Ti se lahko nahajajo prav v našem domu ali pa jih pogosto uporabljamo v vsakdanjem življenju . Zagotovo ste opazili da vam trgovine v vedno manjšem številu dajejo vrečke.  Z vedno večjo ozaveščenostjo o okoljskih problemih so pod drobnogled prišle tudi te.  Veliko ljudi si življenja ne more predstavljati brez plastičnih vrečk. V zadnjih 4 desetletjih so postale zelo razširjene in so prisotne v najrazličnejših oblikah, da jih praktično ne zaznavamo več. Če dobro pomislite, kolikokrat na dan ste v stiku z vrečkami?
Četudi so plastične vrečke v določenih pogledih koristne, so neprijazne do okolja.  Pomagajo nam pri določenih stvareh, na primer pri nakupovanju, kjer nam jih nekateri trgovci ponujajo brezplačno ali pa zanje odštejemo majhno količino denarja. Na svetu naj bi se letno proizvedlo 4 do 5 milijard plastičnih vrečk, od katerih se jih le nekaj odstotkov reciklira oziroma kakorkoli predela. Ostala količina vrečk pa navadno konča, nepredelana, v smeteh oz. okolju (ob cestah, v grmovju, vodi, kanalizaciji…). Plastične vrečke so biološko nerazgradljive in razpadajo od 20 do 100 let. Ostanek plastičnih vrečk so majhni, prahu podobni delci, ki se kopičijo v zemlji, zraku ter vodi in jih ne mora prebaviti nobeno živo bitje. Leta 1975 je opravljena raziskava (vir: US National Academy of Sciences) pokazala, da konča v morju letno 3.6 milijonov kg plastike. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo pridelamo na zastrupljeni zemlji, pridejo ti plastični delci tudi v naše telo. Ljudje s celotnega sveta naj bi vsako minuto porabili 1 milijon vrečk, Slovenec pa povprečno 200 do 300 letno. Glede na to, da kar 98% vrečk ne konča v predelavi, se onesnaževanje našega okolja povečuje vsako sekundo. (povzeto po: Okolju neprijazne plastične vrečke.
Problem je vedno bolj izpostavljen tudi širši javnosti, pa vendar veliko ljudi ni seznanjenih z razlogom problema, vsemi negativnimi posledicami prekomerne uporabe plastičnih vrečk in njihovem vplivu na izčrpavanje neobnovljivih fosilnih virov. Veliko držav je že aktivno pristopilo k reševanju tega problema, med njimi je tudi Slovenija, ki je poskrbela za ustrezno zakonodajo.
Izgleda kot da je v zadnjem času za ta okoljski problem ustrezno poskrbljeno, toda ker vsemu ne zaupamo slepo, smo se odločili na več področjih preizkusiti dejanske okoljevarstvene rešitve.

Video YouTube

                                                                            Video: Maša Mazi






Čistimo zato, da bi uredili teren za novo smetišče?

Članek o našem projektu si lahko preberete na spodnji povezavi:
http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/cistimo-zato-da-bi-uredili-teren-za-novo-smetisce.html

Martin Kovač, dijak 3. E Gimnazije Bežigrad, in Špela Frantar, njegova razredničarka
Martin Kovač, dijak 3. E Gimnazije Bežigrad, in Špela Frantar, njegova razredničarka
                                                                         foto: Mavric Pivk/Delo
Comments