Izolacija stropa

Vsak začetek je težak. Pri tem poslu se težaško delo prične že pred pravim delom. Najprej je bilo potrebno na podstreho znositi izolacijo in kovinske konstrukcijske dele. Knauf plošče so na začetku ostale prikletene, saj bi na začetku povzročale preveč težav z prostorom. 

Sledilo je merjenje višine vodoravnih gred glede na tla. Ena je bila sploh postavljena precej postrani (na eni strani višje kot na drugi) , kar bi pokvarilo že tako nizko višino stropov. Na tem mestu sem z veliko muko priredil kovinsko konstrukcijo, tako, da je na mestu grede pravzavprav prekinjena. 

Ko je bila najnižja višina ugotovljena sem lahko pričel z montiranjem Stenskih U profilov. Pri tem sem si pomagal z lasersko samo nivelirko ter navadno vodno tehtnico. U profili se na steno pritrdijo s pomočjo vijakov, ki se zabijejo v izvrtano luknjo v steni. Za to delo Knauf priporoča uporabo kar navadnih fi6 svedrov, ker so na U profilih predvidene luknje fi5, vijaki z vložki pa imajo premer 6mm.  Sam sem raje prej luknje na U profilih povrtal z ostrim fi6 svedrom, in vrtal luknje  v zid z svedrom za beton. 

Luknje sem vrtal kar z baterijskim vrtalnikom, ki ima tudi funkcijo udarnega kladiva. In moram reči, da se je odrezal kar solidno...

Vijake sem zabijal z manjšim kladivom, najprej sem si pri zabijanju pomagal z udarno iglo, da nisem z kladivom tolkel po U profilu, nato pa sem ugotovil, da se da vijake prav fino zabijati z delom kladiva, ki se oža proti eni strani. Ostri del kladiva je bil še toliko širok, da sem brez težav zadel glavico vijaka. Splača se na profilu zabiti vijak na začetku in koncu profila, nato pa še na sredini. Na ta način ni potrebno ves čas paziti na vodoravnost, saj je potem profil fiksiran na točno mesto in vrtanje ostalih lukenj je enostavno. 

Pri vrtanju lukenj je potrebno paziti na morebitne kable, ki gredo pod ometom. V ta namen se sam potek kablov kar lepo označil z svinčnikom.

Ko so U profili zmontirani po celotnem obodu sobe sem se lotil postavljanja C profilov. C profil se zatakne med U profile pravokotno na vodoravne grede v primerni razdalji. Razdalja predvidena je 50 ali manj cm. Pri tem je potrebno omeniti še to, da so plošče dolge ponavadi 2m. Plošče morajo biti spojene na profilih. Zato je dobro, da so profili položeni tako, da plošč ni potrebno prevečkrat rezati. 

30.10.2007:
Zmontirani so praktično vsi stropni profili

5.1.2007
Sledi polaganje izolacije. Prikazano steno sem zapolnil kar z C profili, ki sem jih na sredini na steno pritrdil kar z hitrimi obešali. Izolacija na stropu je položena v dveh slojih, ki sta skupaj debela 30cm.  

Pri polaganju izolacije je potrebno že točno vedeti kje bodo speljani vodniki in jih pripeljati na njihova mesta, saj bo v nasprotnem primeru premikanje zelo oteženo. 

22.11.2007
Ko je izolacija položena sledi montaža parne zapore oziroma ovire. Folija se s pomočjo tankega dvostranskega lepilnega traku prilepi na C profile. Za dober oprijem je nosilce pred tem dobro obrisati. Lepilni trak je bil nanesen v obliki 10-15cm dolgih trakov, ki sem jih nalepil po tri kose na širino folije. Ta količina je zadostovala, da se je folija, ki je na eni strani "kosmata", dobro prilepila na strop. Pri lepljenju sem si pomagal z valjčkom za tapete širine 5cm, da sem folijo dobro pritisnil na lepilni trak. Nekako najlažji način nanašanja folije se je izkazal tale: Folijo se v potrebni dolžini raztegne na mesto. Prime se za en vogal  na vsaki strani, folijo nategne in vogala pritisne na samolepilni trak. Potem se folijo v celotni dolžini najprej prilepi na tem robu. Ko je folija prilepljena na enem robu se folijo prične lepiti na sredini in potem razteguje proti neprilepljenima vogaloma. Zadnjo vrsto samolepilnega traku je potrebno prilepiti tako, da se nanj prilepi tudi naslednja folija. Ko je folija prilepljena na strop je potrebno z ustreznim lepilnim trakom prelepiti še vse spoje folije. V mojem primeru je bil to lepilni trak Airstop. Prav tako je potrebno s tem trakom polepiti vse prehode kablov in drugih inštalacij skoti parno oviro.

Ko je folija položena se lahko prične z polaganjem mavčnih plošč. Plošče se prične polagati iz sredine prostora. To pa zato, ker stene ponavadi niso preveč ravne in poravnava prve plošče bi zelo verjetno otežila polaganje naslednje. Zato bi bilo potrebno bistveno več rezanja.  Zato sem po sredini prostora potegnil eno črto, ki je postala referenčna. Vse ostale meritve sem delal na to črto. 

Na ploščo sem narisal pomožne črtice za poravnavo z referenčno črto in ploščo s pomočjo dvignil na mesto. Ploščo sem nato podprl z dvema podpornikoma, ki sta bila izdelana iz opažnih letev. Tako sta bila tako prožna, da sta se lahko upognila in dejansko delovala kot vzmeti, ki sta pritiskali ploščo pod strop. Sledilo je privijanje plošče z vijaki na strop. Pri tem delu zelo pomaga uporaba namenskih vložkov za privijanje, saj močno olajšajo privijanje vijakov. Ploščam je potrebno na krajših stranicah, oziroma na mestih, kjer robovi niso obdelani  robove posneti.  Robove je potrebno posneti zaradi  kasnejšega kvalitetnejšega fugiranja. Robove se lahko posname s pomočjo olfa noža ali pa namenskega obliča, ki ga prodajajo v ta namen. V obeh primerih je potrebno imeti na zalogi kline, ker se kline zelo hitro skrhajo.

24.12.2007

Plošče v naslednji vrsti je potrebno zamakniti. 

Plošče je potrebno velikokrat rezati, ker so predolge, ali pa je potrebno  izrezati celo kakšno obliko, da se prilegajo steni. Režejo se enostavno s pomočjo olfa noža, s katerim potegnemo ob kakšnem ravnilu, da so rezi ravni. Najprej se zareže ploščo z vidne strani. Potegne se nekajkrat, da postane zarez dovolj globok, nakar se plošča lahko prelomi po tej zarezi. Potrebno je prerezati še spodnjo plast kartona. Ker karton drži ploščo trdno je potrebno paziti, da karton ne odstopi od mavca. 

Luknje za kable ali doze za vtičnice je najenostavneje narediti z kronsko žago primernega premera. Žaga mora biti dovolj ostra, da ne raztrga kartona. -> Visoki obrati in počasen premik v globino.

25.12.2007:
Sledilo je polaganje knaufa po vseh prostorih z ravnim delom stropa. Sledilo je polaganje knaufa tudi na poševne dele strehe. Zaradi potrebe je bila na vrsti kopalnica, za katero se je napovedal že pečar, za polaganje ploščic.

Prej kot ne je potrebno pri poševnem stropu namestiti tudi kakšno strešno okno. Sama okna je meni vzidal mojster, ki je polagal strešno kritino. Ni to neka komplicirana stvar, saj poleg vsakega okna dobiš tudi natančna navodila za njihovo vgradnjo. Paziti je potrebno predvsem na to, da se kupi pravilno zaščitno pločevino, ki služi kot okvir. Te namreč prodajajo različne za različne tipe kritine. Okno mora biti tudi ožje od strešnih leg med katere se vgradijo. Sledi ustrezna obdelava sekundarne kritine - pri meni so ble to agepan THD plošče debeline 60mm, ki jih je bilo na vrhu okna bilo potrebno odstraniti tako, da je ostalo dovolj prostora za vodoravno namestitev knauf plošče, ki se jo vloži med rob okna in poševno steno. Enako obdelavo je bilo potrebno narediti tudi na spodnji plošči, ki se jo vgrati navpično pri oknu. Na lego sem privil na vsaki strani okna tudi C profil, ki je bil namenjen stabilizaciji levi in desni plošči okna. Vodoravne C profile ob poševni steni sem pri oknu zaključil z UD profilom. Robne plošče okna - špaleto je dobro pri montaži rahlo razpreti, da se odmaken robove, ki se kasneje zaključijo z robnimi trakovi. Seveda je pred montažo knaufa poskrbeti tudi za ustrezno toplotno zaščito in tervol oziroma volno zatlačiti v vse možne odprtine. Po izolaciji je potrebno na vse površine namestiti tudi parno oviro, nato pa knauf. 

Na koncu je seveda potrebno ojačati robove in nanesti ravnalno maso. Podoben postopek je seveda ponoviti v vseh drugih sobah, kjer je poševen strop.