Pozidna kuščarica (Podarcis muralis)
 

 Pozidna kuščarica (Foto: Nik Lupše)


STE JO VIDELI IN FOTOGRAFIRALI? Prosimo vas, da nam pošljete podatek preko te povezave .


Opis: Glava je nizka in sploščena, gobček je kratek in zašiljen. V večjem delu Slovenije živi podvrsta navadna pozidna kuščarica (Podarcis muralis muralis). Osnovna barva hrbta je rjavkasta ali siva, včasih z zelenkastim nadihom. Vzdolž bokov poteka širok temnorjav pas, ki lahko vključuje svetlejše pike. Hrbet lahko krasijo posamezne temne pege, sklenjena oziroma prekinjena proga po sredini hrbta ali mrežast vzorec. Pri nekaterih osebkih ni opaznega hrbtnega vzorca. Grlo in trebuh sta običajno pegasta. Samci imajo izrazito opečnato rdeč trebuh, pri samicah je ta rjastih barv. Za podvrsto pegaste pozidne kuščarice (Podarcis muralis maculiventris), ki živi pri nas v Istri, je značilno, da je hrbet svetloolivne ali rjavebarve z močno črno risbo na trupu, ki tvori grobo mrežo. Trebuh je bel, brez primesi opečnato rdeče barve. Grlo in trebuh sta močno črno pegasta, pri samcih lahko pege tvorijo mrežo.
Pri pozidni kuščarici se nadnosnični ploščici dotikata (glej sliko spodaj).
 
Razširjenost: Poseljuje srednjo in južno Evropo ter Balkanski polotok in Malo Azijo (klikni za karto evropske razširjenosti). Živi po vsej Sloveniji, razen v Prekmurju.
 
 

Razširjenost pozidne kuščarice v Sloveniji (vir: Krofel et al. 2009)

 
Življenjski prostor: Živi na kamnitih tleh, obraslih z nizkim rastlinjem, ob robu gozdov in ob poteh, v vinogradih ipd. Rada se zadržuje na ruševinah, zidovih, lesenih stenah in kupih odpadkov. Pogosto so v bližini človeških naselij. Populacije so navadno številčne.
Prehrana: Hranijo se predvsem z žuželkami.
Razmnoževanje: Parijo se pretežno aprila in maja. Junija ali julija izležejo 5 do 8 belih, kožnatih jajc pod kamne ali v špranje zidov. Po 6 do 8 tednih (avgusta) se izležejo mladiči, ki so dolgi 5 do 6 cm. Spolno dozorijo po dveh letih.
Ogroženost in varstvo: Kategorija ogroženosti po Rdečem seznamu plazilcev: O1 - vrsta zunaj nevarnosti. Vrsta je zavarovana z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Uporabljena literatura:
- Arnold E. N. & Ovenden D. (2002): A field guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. HarperCollinsPublishers, London, 288 pp.
- Mršić N. (1997): Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 167 pp.
- Krofel M., Cafuta V., Planinc G., Sopotnik M, Šalamun A., Tome S., Vamberger M., Žagar A. (2009): Razširjenost plazilcev v Sloveniji: pregled podatkov, zbranih do leta 2009. Natura Sloveniae, Volume 11, Issue 2, Pages 61-99.

FOTOGALERIJA
Obiskovalce strani vabimo, da nam pošljejo fotografijo živali za objavo na internetni strani!
 
Pozidna kuščarica, Portorož (Foto: Nik Lupše)
 
Pozidna kuščarica (Foto: Borut Kumar)
 
 
 
Samec, okolica Maribora
(Foto: Mirjam Fašmon)
 
 
Pozidna kuščarica, Sabotin
(Foto: Borut Kumar)
 
 
Več nas je, lepše je (Foto: Mojca Peganc)
 
 
 
Vidva, mislita, da nas fotograf vidi?
(Foto: Mojca Peganc)
 
Samec, Piran
(Foto: Gabrijela Triglav Brežnik)
 
 
 
Pozidna kuščarica, Liboje
(Foto: Gabrijela Triglav Brežnik)
 
 
 
Pozidna kuščarica, Klemenčevo
(Foto: Alenka Mihorič)
 

Pozirajoči samec (Foto: Aleš Jagodnik)

   

Lahko vam tudi pomaham! (Foto: Borut Kumar)