FAQ – često prošeni pytanija

1. Zašto novij jazyk k Englijskemu jezyku?

Projekt novoslovienskego jezyka jest častij modernego trenda tvorienija medžujezykov, iže na razliku ot starego Esperanta sut postavieni na komunikaciji specialnih jezyčnih s‘vazov. Tuty jezyky imajut prednost v tom, že jim ljudi razumijut bez potreby velikego učenija, zatože tuti jezyky sut blizki jih rodnim jezykam.

Po p‘rvej pričinie: Slovienski narody vsegda biehu i ješte sut k sebie mnogo blizki. Ot starih vremen do dnes, ljudi iz rozličnih slovienskih narodov v‘kupie besedujut v svojih rodnih jezykah i hočut razumiti sebie (naprimier pri turistike). Projekt novoslovienskego jezyka jest naučna formalizacija takej univerzalnej slovienskej reči.

Po vtorej pričinie: Na žalkost, vsi ljudi iz slovienskego s’vaza Englijskij jezyk dobro ne znajut i koristiut jego toliko malo i formalno. Naprimier ako li ljudi ot byznesa oficialno dokončajut razgovory i načnut sebie neformalne besedovanije, jest za nih prijatniejšie govoriti v slovienskem jezyke, kojže jim jest po style i nraveh jih rodnemu jezyku i narodu blizko podobnij. Tuto rovno važi v turistike, regionalnem manažmentie, črezgraničnej kooperaciji itd.

 

2. Jest li novoslovienskij jazyk težko učimij?

Novoslovienskij jezyk imaje rovno bogatu grammatiku podobno jako živi slovienski jezyky ili jezyk latinskij i grečskij, no imaje samo male množstvo nerednih forem podobno jako drugi izkonstruovani jezyky (Occidental, Interlingue, itd.). Što to znači: Po logike i strukture to jest jezyk prosto učimij. Človiek bude znati grammatiku posle niekoliko malo časov ili dnov. Novoslovienskij jezyk imaje relativno velike množstvo grammatičnih forem. Tuty formu sut identični ili podobni formam iz živih slovienskih jezykov. Navyše, v novoslovienskem jezyku možete koristiti slova iz Vašego rodnego slovienskego jezyka bez potreby znati vsi slova iz novoslovienskego slovnika. Za Sloviena to jest mnogo udobne, no za ne-Sloviena to jest težke približno menšie jako polovina učenia živego slovienskego jezyka.

 

3. Jest li novoslovienskij jezyk prijatnij takože za neslovienski ljudi?

Za človieka, iže sebe interesuje dobro besedovati samo v jednom konkretnem živem jezyke, novoslovienskij jezyk ne jest prijatnij i jemu treba jest se dobro naučiti toj jedin živij slovienskij jezyk. No jako li toj ne-Slovien ne jest polyglot, i hoče b’rzo besedovati v bolšem množstvie slovienskih jezykov, novoslovienskij jezyk za niego prijatnij jest.


4. Budut li mnie razumiti slovienski ljudi, kojiže novoslovienski ne znajut i ne govoriut?

Da budut razumiti. Tutomu textu Vy takože razumite bez potreby se novoslovienskij jezyk učiti. Ako li bude naprimier Čeh govoriti na H’rvata v novoslovienskem jezyku, toj H’rvat jemu bude razumiti i bude sebie mysleti, že toj Čeh na niego govori v niejakej lučšej verzii jezyka češskego. Jest to zato, že novoslovienskij jezyk jest „medžujezyk“,kojže leži v sredinie s’vremenih živih slovienskih jezykov. V našem primiere on jest rovno daleko ot jezyka češskego jako ot jezyka h’rvatskego.

 

5. Budu li s pomoštij novoslovienskego jezyka razumiti ljudim, kojiže budut na mne govoriti v drugem slovienskem jezyku?

Novoslovienskij jezyk jest v sredinie živih slovienskih jezykov. Možeme Vam izpoviedieti, že znanije grammatiky i slovnika NS jazyka Vam luščie pomože domysliti formy i tvary drugego slovienskego jezyka.


6. Az budu putovati naprimier do Rossije (ili do druge slovienske krajiny) i ne znaju jih russkij jezyk, ni ne znaju i novoslovienskij jezyk. Jest li za mne vyše udobne načeti učenije jezyka russkego ili jezyka novoslovienskego?

Ej, najudobniejše jest Vam naučiti sebe domačnij jezyk russkij. No ako li ne imajete toliko vremene i sily, možete sebe naučiti samo novosloviensku grammatiku (jest to niekoliko malo stranic textu) i prostudovati najvažniejši napastni russki slova, koježe imajut v vašem jezyku druge značenije (pozriete na stranicu http://en.wikibooks.org/wiki/False_Friends_of_the_Slavist). Jest to vkupie okolo petdeseti slov za vsiaku dvojicu jazykov (napr. PL-RUS). Potom možete na russki ljudi govoriti svojimi slovami v novoslovienskej gramatike. Obidete li napastni slova, ruski ljudi Vam budut razumiti. I s pomočij znania tutih napastnih slov i Vy budete russkim ljudim lučše razumiti.

 

7. Može li novoslovienskij jezyk imati niejaki pozitivni ekonomični ili organizačni efekty?

Da, može. Sada imajeme v Europskej Unii pet zapadnoslovienskij jezykov i dva južnoslovienske jezyky. Mimo svoju d’ržavu ještie imajeme ljudi ot četyrih južnoslovienskih jezykov i četyrih vyhodnoslovienskih jezykov. To jest v‘kupie petnadeset velikopodobnih jezykov. Koj jedin slovienskij jezyk by imala EU sebie izbrati za reprezentanta tutej gruppy? Ruskij, iže jest iz najbolšej slovienskej krajiny, no jest mimo EU, imaje svoju specialnu abecedu, i jest po lingvistike daleko ot srediny slovienskih jezykov? Ili jazyk polskij, iže jest ot najbolšego slovienskego naroda iz EU, no jest specifično severnozapadnij i imaje svoje specifične pravopisanije? Primierte sebie univerzalnost jezyka russkego, polskego i novoslovienskego i predstavte sebie ekonomični i organizačni prinosy, ako li by informačni texty na tovaru, kratki texty v stanicah ili aerodromah, v autobusah i vlakah ili samoletah byli napisani samo v jednom univerzalnem i političsko neutralnem slovienskem medžujazyke dobro razumivim vsim Slovienom.

 

8. Koja jest novoslovienska abeceda? Latinica ili azbuka/kyrillica ili niešto druge?

Novoslovienskij jezyk se piše latinskoj abecedoj s diakritikoj ISO-8859-2, no možeme jego pisati v vsih modernih europskih abecedah: Mozhe se pisati i bez pismen č,š,ž jako cz, sz, zh (ASCII, 7-bit). Єст можне писати в сърбскеј, булгарскей или русско/украінскей Aзбукіе (ISO-8859-5) η τακοζχε β γρετζσκεϊ Αλφαβετιε (ISO-8859-7). I za dekorativne koristienije možeme potrebiti uglatu Glagolicu  (Unicode).

 

9. Jake jest otlišenije meždu staroslovienskim, c’rkvenoslovienskim i novoslovienskim jezykom?

Prosto izkazane, vsi tri jezyky sut samo jedin jezyk na d'lgej vremenej liniji ot 9. stoletija do dnes. Staroslovienskij jezyk bieše vazniknul v 9. stoletie, iz niegože nastaše jezyk c’rkvenoslovienskij približno v 14.-16. stoletie, i bieše literarnim i oficialno govorimim jazykom Velikomoravskej i B‘lgarskej d’ržavy. Novoslovienskij jezyk jest studia, kojaže by byla podoba kyrillomethodijskego staroslovienskeho jezyka, ako li by on jest neprestano rastl sled živih narodnih jezykov i absorboval jest rovne diejanija, jakeže sut imali živi narodni jezyky.

Staroslovienskij jezyk v 9. i ješte v 10. stoletie bieše v takej sredinie meždu slovienskimi dialektami, no C’rkvenoslovienskij jezyk uže byl jest mimo na svojej originalnej „arhaičnej“ liniji. Novoslovienskij jezyk jest modernizacija ili podviženije staroslovienskego jezyka bližeje k nyniešnim živim narodnim slovienskim jezykam. Obače važi, že staroslovienskij i c‘rkvenoslovienskij jezyk jest najbližejšie k novoslovienskemu jezyku, bolše jako drugi slovienski narodni jezyky, i za človieka, kojže lingvističski detaily ne znaje, to jest jako jezyk samo jedin.

 

10. I što s russkim jezykom?

Da, russkij jezyk imaje priblizno 50% vsih slovienskih dušej. No na žalkost on ne jest jezyk, jegože pozicija by byla v univerzalnej sredinie živih slovienskih jezykov. Russkij jazyk imaje specifičnu grammatiku (napr. izmetal jest glagoly „byti“ i „imati“), imaje specifičnij slovnik s azijskimi slovami i mnogimi slovami iz tuzih neslovienskih jezykov, izhodnu fonetiku (napr. „akanije“, vokalizaciju jerov, itd.), i jego azbuka posle kommunističnej reformy v 1917 ne jest univerzalno koristima jako jest latinica. Najpače južni slovienski narody gramatike i slovam russkego jezyka razumijut rovno slabo,  jako naprimier jezyku polskemu ili češskemu.


MySpace Web Counter
Comments