Grammatika, pravopisanije 2012.7

Tu na stranicah jest najvyše aktualne popisanije grammatiky i morfologije Novoslovienskego jezyka. P‘lne popisanije jest v knigie o Novoslovienskem jezyku, ktora jest v fajlu PDF na stranice "Predslovije".

sekcije: imeniky, zaimeniky, priložniky, čiselniky, glagoly, prislovniky, predlogy, sovezniky, častice, transformacija staroslovienskego jezyka



popisanije

Novosloviensky jezyk jest izdielany jako akademična extrapolacija i modernizacija staroslovienskego i c‘rkvenoslovienskego jezyka do modernego vremene. Grammatika jego ne jest minimalno redukovana jako sut redukovani grammatiky prostejših mežduslovienskih jezykov. Novosloviensky jezyk jest podobniejši živim slovienskim jezykom. Jest to jezyk bogaty, iže imaje grammatiku i morfologiju identičnu ili blizko podobnu živim jezykom. (Jazyk imaje 7 padov v‘kupie s vokativom, jedninu, množinu i dvojinu, 6 glagolnih vremen, itd.) No v razlišeniji ot živih jezykov ne imaje mnogo zakonov i zato ne jest težko razumitielny i učimy.

Novosloviensky jezyk jest ot Septembra 2011 členom gruppy tvorcov medžuslovienskego jezyka. Tu možete čitati naše memorandum.


principy grammatiky jezyka

Novosloviensky jezyk d'rži balanciju medžu triema principami:
  1. Tradicija. Kontinuita staroslovienskego i c'rkvenoslovienskego jezyka. My vierujeme, že sv. Kyrill i Methodij jesta sotvorile svoj jezyk po vysoko modernih principah zonalnego conlanga. Hočeme koristiti iz tutego velikego diela.

  2. Prirodnost. Jezyk pokryvajuči bolšu čast grammatičnih forem (bogata grammatika podobna živemu jezyku), ktore sut v modernih živih slovienskih jezykah. Hočeme imati instrument, ktory pomagaje razumieniju modernih živih jezykov.

  3. Učitelnost. Prosta grammatika, ktora se dobro uči, bo imaje minimum nerednih forem. K tomu nam pomagajut podobnosti, symmetrije i drugi pomočni grammatični konstrukcije medžu novoslovienskimi vzorami padežev, glagolov itd.


kratky pregled grammatiky NS jezyka na 2 stranicah (format PDF ili PNG)

Tu možete sebie brati pregled novoslovienskej grammatiky na 2 stranicah texta. Tutoj pregled grammatiky si možete složiti napr. jako marker do knig.



novosloviensky jezyk imaje fonetično-morfologične pravopisanije


To znači, že koreny slov se ne nemožut v rozličnih formah slova (napr. padežah ili glagolnih licah) promienivati.

napr. v s‘rbskem i h‘rvatskem jezyku jest pisane slad-ak, slat-ka, slat-ko, no v novoslovienskem jezyku jest slad-k-y, slad-k-a, slad-k-e, slad-k-ost, slad-iti, slad-ienije, ...


V novoslovienskih slovah važi zakon, že vsjaky zvuk imaje jedinoznačno svoje pismeno. (Jest to inspiracija reformoj Vuka Karadžiča.)

P‘lne popisanije grammatiky i morfologije Novoslovienskego jezyka jest v knigie
(originalne pravopisanije imaše dva roz‘lični apostrofy za oba jery, ne imaše [j] jako mekky jer i jotaciju [ija, ije, ...]), no verzija tu popisana jest mala modifikacija originalnego latinskego pravopisanija ot besed na rozličnih internetovih forah v vremeni 2010-2012.


Novoslovienski samoglasni:                          a    e    i    o    u    y 

Novoslovienski jotovani (megčeni) samoglasni:       --   ie   --   --   ju   --
                                                                               
Novoslovienski tv'
rdi soglasni:                     d  t  n  r  l  g  k  c  h  
Novoslovienski mekki so
glasni (palatizovani tv.):   dj tj nj rj lj ž  č  št š  
                                                                               
Novoslovienski neutralni soglasni:                  b  v  z  j  m  p  s  f  th 
                                                                               
Tv
'rdy jor [ъ]:                                     znak ['] (apostrof)        
Mekky jer  [ь]:                                     znak [j]                   

Cyrillica (azbuka)
Novoslovienski samoglasni:                          а    е    и    о    у    ы 
Novoslovienski jotovani (megčeni) samoglasni:       --   ѣ    --   --   ю    --
                                                                               
Novoslovienski tv‘
rdi soglasni:                     д  т  н  р  л  г  к  ц  х  
Novoslovienski mekki so
glasni:                      дь ть нь рь ль ж  ч  щ  ш  
                                                                               
Novoslovienski neutralni soglasni:                  б  в  з  ј  м  р  с  ф  ѳ/ф


Znak
št/щ/шт možeme čitati jako zvuk [ʃt] jako v južnih jezykah ili jako [ʃtʃ] jako v vyhodnih jezykah ili jako [] jako v zapadnih jezykah.


p'lne i proste pravopisanije, problema i/y, e/ie i mekkego/tv'rdego jeru

Prosto izkazano, NS jezyk jest v sredinie živih slovienskih jezykov, kojiže imajut rozlični kombinacije tutih samoglasnih. Sledujušta tablica ukazaje pričiny novoslovienskego pravopisanija. Prosto fonetičsko jest pravda, že "i/y" i "ie/e" imajut k sebie blizko, no p‘lne NS pravopisanije jest fonetično-morfologične, takože s pomoštij pravopisanija razlišajeme homonyma i pravopisanije nam pomagaje razumiti gramatikie i etymologiji slov.

NS jezyk
južni jezyky
vazhodni jezyky
 zapadni jezyky
mekke "i"
mekke "i"
 mekke "i"
 mekke "i"
tv'rde "y"
mekke "i" jest pisane i na poziciji tv'rdego "y"
 tv'rde "y"
 tv'rde "y"
jatj "ie"
s'rbsky imaje samo jedno "e", h'rvatsky imaje "je/ije", bulgarsky imaje "ja"
russke "е" ili ukrajinske "є", no russky jezyk posle kommunističnej reformy v 1920 piše "е" takože na mnogih pozicijah staroslovienskego tv'rdego "e". Jest to transformacija starego samoglasnego jatj "ѣ" iz tradičnego carskego pravopisanija.
 mekke "ě/ie"
tv'rde "e"
"e"  russke "э" ili ukrajinske "е" (bez jotacije)
 tv'rde "e"
mekkij jer "j"
"ь" ili "j" (lj, nj, љ, њ, ...)
  "ь" (ль, нь, ...)
 mnogo rozlične latinske pravopisanije
tv'rdij jer "'" vokaliziran na samoglasni "o/e" bulgarsky jezyk piše "ъ", ostalni jezyky jego ne pišut i ne rekajut
 vokaliziran na bolšem množstvie vsih pozicijej na samoglasni "o/e", ostatok se piše "ъ"  vokaliziran na silnej poziciji na "e/o", na slabih pozicijah jego ne pišut


Novosloviensky jezyk se može pisati takože v prostem pravopisaniji bez rozlišenija i/y, ie/e i tv‘rdego jeru:
  1. Piše se samo mekke "i" (napr. ryba -> riba, myš -> miš, ...).

  2. Piše se samo tv'rde "e" (napr. mlieko -> mleko, dielati -> delati, ...).

  3. Tv‘rdij jer se nepiše (napr. tv‘rdy -> tvrdy, p‘lny -> plny, ...).

zakony pisanija IE/JE/IJE, IA/JA/IJA, IU/JU/IJU, IO/IJO/JO v latinskej abecedie

Znak [ie] jest rečeny podobno jako [ije = ie = ě] v slovackem h'rvatskem ili češskem ili jako megke [e] v russkem jezyku. (Alternativno može byt izrečeny jako [
ja]) Jest to samo jedin zvuk [je] i ne dva zvuky [i+je].
  1. Novosloviensky jezyk imaje dva mekčene samoglasne: ie = [je], ju = [ju]. Uvaženije: tuti mekki samoglasni sut samo jedin zvuk i ne tvori v slovu novy slog jako dva zvuky jako [i+je], [i+ju].
    napr. d-ie-lati, t-ie-lo, t-ie-m, n-ie-kto, b-ie-še, v-ie-ra, var-ju, ...

  2. Novosloviensky jezyk imaje p'lnu fonetičnu jotaciju podobno jako s'rboh'rvatsky jezyk. Vsi zvuky [-j-] jest treba pisati.
    napr. Australi-j-a, Australi-j-i, Australi-j-e, ... po vzoru duša, ... cesarstvi-j-e, cesarstvi-j-a, cesarstvi-j-u, ... po vzoru pole i.t.d.

zakony za pisanije jerov
  1. Mekky jer pišeme za d, t, n, r, l jako dj, tj, nj, rj, lj v latinskej i jako дь, ть, нь, рь, ль v kyrillskej abecedie. (V s‘rbskej verziji kyrillice možno pisati дј, тј, нј/њ, рј, лј/љ.)
    napr. ljubiti (љубити/льубити), konj (коњ/конь), konj-sky, ...

  2. Tv‘rdy jer pišeme jako apostrof [] v latinskej (i s‘rbskej kyrillici) i jako [ъ] v kyrillskej abecedie. Tv‘rdij jer se čitaje jako veliko kratky temny samoglasnik [ɜ] podobno jako v bulgarskem jezyku.

  3. Novoslovienske pravopisanije respektuje p'lnu jotaciju podobno jako SLO, HR, SRB i MK jezyky. Ako ji jest zvuk [-j-], treba jest pismeno "j" pisati.

  4. Novosloviensky jezyk ne imaje vsi jery, iže biehu v staroslovienskem jezyku. Mekki jery v silnej poziciji sut transformovani na nestale [e] i tv'rdi jery sut transformovani [o].
    napr. otec/otca/otcu, pes/psa/psu, den/dne/dni, son/sna/snu itd.

  5. Novosloviensky jezyk preferuje p‘lnu vokalizaciju i zaštituje koreny slov. Vsim slogom jest treba imati samoglasny. To jest pričina, zašto pišeme jer pred slogotvornimi r i l.
    napr. p‘lnieny (jako pεl+nie+ny), ...

zakony pisanija tuzih slov

Grečska i latinska slova pišeme v originalnem pravopisaniju. Englijska slova i slova iz ostalnih jezykov možeme pisati po foneticki. D‘ržime originalny rod i klonienie nominativu latinskego i grečskego jezyka.

napr. grammatika, grupa (grupy, grupie, ... po vzoru žena), fakulta, univerzita (po vzoru žena ot latinskego ženskego facultas, universitas) kapitalizmus (kapitalizma, kapitalizmu, ... po vzoru hleb - kapitalizmusa jest greška), muzeum (muzea, muzeu, ... po vzoru slovo - muzeuma jest greška), forum (fora, foru, ... po vzoru slovo - foruma jest greška), lejzr, komputer, ...
  1. Grečske -ια ili latinske -ia jest -ija.
    napr. filozofija, astronomija, ...

  2. Grečske /-ις ili latinske -a jest -a.
    napr. baza, ...

  3. Grečske -κος ili latinske -cus jest -skij i palatizuje kmen.
    napr. filosofskij, ekonomičskij (ekonomika k->č), ...

  4. Latinske -sio jest -zija.
    napr. televizija, ...

  5. Latinske -ssio jest -sija.
    napr. diskusija, ...

  6. Latinske -tio/-tia jest -cija.
    napr. gravitacija, ...

  7. Latinske ili grečske -s- meždu samoglasnimi jest -z-.
    napr. vaza, ...

  8. Latinske ili grečske -ss- jest -s-.
    napr. masiv, ...

  9. Grečske -σμος ili latinske -smus jest -zm.
    napr. kapitalizm, ...

  10. Grečske -ο(ν) ili latinske -um jest -um, grečske -ον ili latinske -us jest -us.
    napr. muzeum, forum, korpus, ...

  11. Grečske -στικος ili latinske -sticus jest -stičsky.
    napr. kapitalističsky, ...

  12. Grečske ili latinske -stus jest -st.
    napr. kapitalist, ...