TURČIJA - SIDE

 
 
Dopustovali smo le "korak" iz mesta Side. Kljub ležernim počitnicam smo se odločili, da za kakšen dan zapustimo hotelski kompleks in pogledamo preko ograde. V mestu Titreyengol je bilo kar nekaj turistične ponudbe, najbolj nam je bil všeč izlet v Side z ladjo Baba Boat. Na gornjem zemljevidu je mesto Titreyengol označeno z rdečo piko, tik ob jezeru. Z ladjo smo se zapeljali okrog rta, na katerem leži staro mestno jedro in kot so nam zatrdili v agenciji - bomo mogoče videli tudi delfine, ali pa vsaj želve Kareta-Kareta.
 
 
 
 
 
   
 
Piratska ladja nas je pobrala skoraj tik pred hotelom in odpeljala na kratko pot proti Sideju. Na samem rtu je bil dobro vidno Apolonovo svetišče, eno od prepoznavnih značilnosti mesta.  
 
   
 
Na drugi strani rta se nahaja zaliv Kareta-Kareta, kjer smo se ustavili in se ozrli po želvah. Po približno četrt ure so potniki začeli kričati in kazati na enega izmed gusarjev iz naše ladje, ki je "ulovil" želvo. Že takrat sem malo dvomila o pravilni izvedbi tega trika, na sliki pa se lepo vidi vrvica, ki jo ima želva v gobčku. Nizkocenovni trik... 
 
   
 
Samo mesto se mi zdi čudovito. Majhna riva, majhen trg in lepo ohranjene hiše v pravem turškem stilu. 
 
 
  
 
Sladoledarji so res prava atrakcija. Pravi žonglerji, ki res nasmejejo ljudi. Tako je tudi zasoljena cena upravičena.  
 
 
       
 
V mestu je ena sama večja ulica, pešcona od rive proti amfiteatru. Ampak v vročini in brezvetrju se nam ni dalo pešačit prav daleč... Malce smo se sicer hladili v trgovinah, kupili smo tudi nekaj keramike. V eni izmed trgovin smo našli tudi spominek slovenskih turistov izpred nekaj let...... 
 
    
 
 
   
Dopoldne je hitro minilo, po dragem pivu v kafiču z razgledom je bil kmalu čas za odhod na gusarsko ladjo, poslušat rusko muzko... ups, moralo bi pisat turško, pa ni bilo tako.... na turški obali še vedno prevladujejo ruski gostje in tudi na ladji je bilo tako  :-(((
  
 
 
 
 
SIDE PONOČI
 
Side je mesto, ki ga je vredno večkrat obiskat. Tik ob hotelu je bila bus & taksi postaja. Razvajeni turisti smo vzeli kar taksi in se udobno zapeljali po sicer lepo asfaltirani cesti. Cenovno je bilo to približno enako kot bus, ki vozi samo do amfiteatra od koder je treba peš ali s turističnim vlakcem, ki seveda ni zastonj. Zato smo šli še na nočni potep.
 
Slika je bila povsem druga.... Podnevi so bile ulice preveč prazne in šele zvečer je bilo začutiti pravi turistični utrip.... 
 
    
 
 
 
 
Turki znajo izvabit denar. Spominkov je več kot dovolj, vsaka druga trgovina ponuja ponaredke oblačil ni-da-ni blagovnih znamk (kvaliteta majic in jeansa je povsem zadovoljiva, vendar jaz fejk cunj ne kupujem)  ali pa začimbe. Sem si vzela čas in si podrobno ogledala eno takih trgovinic. Obožujem turški ratluk in za nakup pravega res rabiš čas.... po degustaciji sem kupila nekaj pravega (med, sadje in oreščki oz. pri belem je namesto sadja mleko) in nekaj fejkanega (namesto medu je sladkor). Za pravega ni barantanja. No, skoraj ni barantanja. Ceno sem pozabila ampak na koncu sva bila zadovoljna oba, jaz s polno vrečko ratluka, on s 40 eur več v denarnici. Pa še trgovino mi je dovolil pofotkat...  
     
 
 
   
 
In še malo o cenah v Sideju. Vsak izdelek ima napisano ceno in ponekod se da ful zbarantat, ponedkod pa ne. Napisana je samo številka, npr. 5 in trgovci pravijo, da so to €, razen, če ne piše, da so TL. Na sploh se mi je zdelo, da je kar drago in nismo ničkaj dosti zapravljali. Imajo tudi trgovine z originalnimi znamkami, kjer so cene fiksne, v lirah in sprejemajo tudi kartice. Cene pa povsem enake kot pri nas...
 
 
 
 
 
        
 
Poleg Sideja smo si ogledali še ALANYO...  
Comments