Slovar
 

abdomen - zadnji del žuželčjega telesa; glej zadek

 

adaptabilnost - zmožnost rastlin ali živali, da se prilagajajo razmeram v okolju

 

aedeagus - samčevo spolovilo pri žuželkah

 

antena - parni, segmentiran, čutni in podolgovat izrastek na glavi

 

antropičen - tak, ki ga je povzročil človek

 

anus - zadnjična odprtina, konec prebavnega trakta

 

apterni - brez kril; ločimo med primarnim in sekundarnim apterijem (krila izginejo z razvojem)

 

areal - ozemlje, območje

 

avtohton - pojavljajoč se na kraju izvora, razvoja in primarnega razširjenja

 

avtotrofni organizmi, avtotrofi - organizmi sposobni fotosinteze

 

biocenoza - združba organizmov v nekem biotopu

 

biom - skupina organizmov živeča v podobni makroklimi (puščava, savana...)

 

biomasa - masa organizmov na določenem mestu v določenem času

 

biosfera -  celoten življenski prostor na  Zemlji

 

biotop - skupek vseh biotičnih in abiotičnih vplivov, ki ustvarjajo določeno okolje

 

buba

- tretja razvojna stopnja mravelj in drugih holometaboličnih  žuželk; pri mravljah negibna; v tem času se pospešeno izoblikujejo notranji organi; podobna odrasli žuželki; poznamo gole bube in take, ki se zapredejo v kokon

 

celica - beseda označuje prostorčke znotraj mravljišča, v katerih prebivajo mravlje

 

degenerirani duloti - glej neobvezni zasužnjevalci

 

delavka

- ena od mravljinčjih kast, najpogostejša oblika v vsaki koloniji, lahko se pojavlja v eni (monomorfizem), dveh (dimorfizem) ali več oblikah (polimorfizem); ponavadi sterilna in reproduktivno onesposobljena, skrbi za prehrano, vzred zaroda, obrambo, gradbena dela ipd. (glej tudi matica, samec, samica)

 

diapavza

- tudi zimsko mirovanje; prekinitev rasti žuželčjih ličink in skoraj popoln zastoj življenjskih dejavnosti; pri mravljah se v zimskem obdobju močno upočasni metabolizem, kar jim omogoča preživetje hladnih zim; brez nižjih temperatur lahko poginejo, zato je diapavza za večino vrst obvezna

 

dimorfizem

- kasta delavk se pojavlja izključno v dveh jasno ločenih oblikah (glej tudi monomorfizem, polimorfizem)

 

duloti - vrste mravelj, ki živijo dulotsko (glej duloza)

 

duloza

- sužnjelastništvo oz. zasužnjevanje; nekatere vrste mravelj izropajo mravljišča drugih vrst in jim zaplenijo bube in starejše ličinke, ki jim nato kot odrasle mravlje služijo v njihovem mravljišču (glej tudi neobvezni zasužnjevalci)

 

dvoobličnost - glej dimorfizem

 

ekshavstor - posebna priprava za lovljenje žuželk in/ali drugih členonožcev

 

eksogen - z zunanjimi vzroki povzročen

 

eksuvija - glej lev

 

elajosom

- oljnati privesek na rastlinskih semenih; mnoge vrste mravelj zaužijejo elajosom in zato raznašajo pripadajoča semena, ker pa semen ne zaužijejo, na ta način pripomorejo k razširitvi le-teh

 

endogen - z notranjimi vzroki povzročen

 

enoobličnost - glej monomorfizem

 

ergonomska faza

- obdobje razvoja mravljišča po ustanovni fazi, v katerem kolonija stabilno raste, vendar še ni spolno zrela (reproduktivna faza)

 

evsocialnost

- resnična ali prava socialnost; tako označujemo organizacijo žuželčje države/kolonije, ki jo definira (1) skupna skrb za zarod, (2) prekrivanje različnih (za)rodov, kar pomeni, da potomci pomagajo staršem pri vzreji zaroda, ter (3) reproduktivna razdeljenost dela, kar pomeni, da se osebki delijo na reproduktivno kasto in kasto, ki nima reproduktivne funkcije (delavka)

 

enoobličnost - glej monomorfizem

 

fakultativni temporarni socialni parazitizem - glej priložnostni temporarni socialni parazitizem

 

fat body - zaloga telesnih maščob; pri mravljah predvsem pred diapavzo

 

filogenija, prid. filogenetsko

- zgodovinski razvoj rastlinskih in živalskih organizmov, ponavadi vezan na daljša časovna obdobja

 

formikarij - posebna oblika terarija, ki je namenjena za vzdrževanje mravelj

 

funkcionalna poliginija - glej poliginija

 

funkcionalna monoginija

- oblika monoginije, pri kateri je sicer v mravljišču prisotnih več oplojenih matic, vendar ima le ena reproduktivno funkcijo (nasprotje poliginija)

 

fizogastrija

- ekstremna razširitev zadnjega dela zadka (gastra) bodisi zaradi razvoja jajčnikov bodisi zaradi zalog maščob ali hrane

 

gaster

- pri kožokrilcih del zadka, ki se nahaja za petiolom oz. postpetiolom, če je le-ta prisoten; pogosto nepravilno tudi sopomenka za zadek

 

golša

 - tudi socialni želodec; posebnost mravljinčje notranje anatomije; del prebavnega trakta; golša se nahaja pred dejanskim oz. osebnim želodcem in služi shranjevanju hranljivih snovi; vsebino golše mravlja lahko izbljuva in tako nahrani drugo mravljo ali ličinko

 

grozdna razvrstitev

- agregacija mravelj na enem kupu, kar povzroči obliko grozda; posebno tipično za obdobje zimskega mirovanja

 

gola buba - buba ni zapredena v kokon

 

haplodiploidnost

- mehanizem določanja spola pri nekaterih žuželkah (tudi mravljah), pri katerem so haploidni (en par kromosomov) osebki samci, diploidni (dva para kromosomov) pa samice

 

haplometroza - samostojno ustanavljanje s strani le ene matice (nasprotje pleometroza)

 

hemolimfa - kri nevretenčarjev v kateri ni krvničk

 

heterometaboličen razvoj

- nepopolna preobrazba žuželk, kar pomeni, da med jajčecem in imagom ni stadija bube (nasprotje holometaboličen razvoj)

 

hitin

- roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev - eksoskeleton ali zunanje okostje; tudi mravljinčji zunanji deli so sestavljeni iz hitina

 

holometaboličen razvoj

- popolna preobrazba žuželk, kar pomeni, da je med jajčecem in imagom prisoten še stadij bube (nasprotje heterometaboličen razvoj)

 

imago - pojem ki označuje odraslo žuželko oz. mravljo

 

inkvilini - tudi stalni gostje; glej socialni inkvilinizem

 

jajčece - prva razvojna stopnja mravelj in drugih žuželk; zelo majhno; iz njega se izleže ličinka

 

kamrica - glej celica

 

karnivoren - mesojed (prid.)

 

kasta

- različne pojavne oblike mravelj (matica, samec/trot, različne oblike delavk); ponavadi oz. nikoli niso genetsko določene, temveč so odvisne od načina vzreje ličinke

 

klavstralna celica

- predobstoječ ali novozgrajen, od zunanjosti izoliran, prostor v katerega se matica (ali več matic) po svatbenem letu skrije, da prične z ustanavljanjem kolonije

 

klavstralno ustanavljanje

- oplojene matice se po svatbenem letu zaprejo v izolirano kamrico (klavstralno celico), ki je do pojava prvih delavk ne zapustijo; prvi zarod vzredijo le s pomočjo lastnih telesnih zalog (nasprotje polklavstralno ustanavljanje)

 

kokon

- tudi zapredek; ličinka iz svojih predilnih žlez splete zapredek oz. kokon, v katerem se zabubi; način kako se ličinka zabubi nam včasih lahko služi določanju različnih rodov (glej tudi gola oz. prosta buba, buba)

 

kolonija - tudi mravljišče; skupaj spadajoča, v sožitju združena socialna enota, ki je ločena od drugih

 

kraljica - glej matica

 

larva - glej ličinka

 

ličinka

- tudi žerka, larva; druga razvojna stopnja mravelj in drugih žuželk; pri mravljah le okorno gibljiva; precej dobro ima izoblikovane ustne organe, v tem obdobju se oblikujejo obročki, ki bodo pozneje služili kot zunanje ogrodje; pri mravljah ni podobna odrasli žuželki; večkrat se levi, ter končno zabubi; pri mnogih vrstah pozimi miruje in stopi v diapavzo

 

lev -  zunanja plast kože ličink, ki ostane po levitvi; ponavadi jo zaužijejo druge mravlje

 

levitev

- zamenjava in obnova zunanje plasti kože pri ličinkah; ker zunanja plast kože ne raste jo je potrebno, ko ličinka doseže določeno velikost, odvreči oz. sleči; pri mravljah se ličinke levijo od 3 do 5 krat

 

major delavka - ohlapen pojem, ki označuje večjo kasto ali večje kaste delavk znotraj ene vrste

 

mandibula

- tudi zunanja čeljust; organ na glavi, ki ima ponavadi žvečilni rob z več bodicami/zobmi, lahko pa je oblikovan za posebne potrebe; služi predvsem transportu, gradbenim delom, prehranjevanju, bojevanju ipd.

 

matica

- tudi kraljica ali samica; funkcionalna definicija za reproduktivno, oplojeno samico kolonije; ponavadi sopomenka za vse samice spolnih kast

 

minimke - glej pigmejke

 

minor delavka - ohlapen pojem, ki označuje manjšo kasto ali manjše kaste delavk znotraj ene vrste

 

mirmekologija - veda o mravljah

  

monoginija

kolonije vsebujejo le eno oplojeno in reproduktivno delujočo matico. Ponavadi izraz pomensko sovpada s funkcionalno monoginijo (nasprotje poliginija)

 

monomorfizem

- kasta delavk se pojavlja izključno v eni obliki, kar pa ne pomeni, da ne more biti različnih velikosti (glej tudi dimorfizem, polimorfizem)

 

mravljišče - glej kolonija

  

nanitke - glej pigmejke

 

neobvezni zasužnjevalci

- tudi degenerirani duloti; vrste, ki jim dulotičen način življenja (glej duloza) ni nujno potreben in se ga poslužujejo le občasno

 

neodvisno ustanavljanje

- tudi samostojno ustanavljanje; način ustanavljanja kolonij, pri katerem matica ali matice ne potrebujejo pomoči drugorodnih vrst mravelj (nasprotje odvisno ustanavljanje)

 

obligatni duloti - glej obvezni zasužnjevalci

 

obligatni temporarni socialni parazitizem - glej  obvezni temporarni socialni parazitizem

 

obvezni temporarni socialni parazitizem

- tudi obligatni temporarni socialni parazitizem; o njem govorimo pri vrstah, ki niso sposobne samostojno ustanavljati kolonij

 

obvezni zasužnjevalci

- vrste, ki se poslužujejo dulotičnega načina življenja (glej duloza), brez katerega niso sposobne preživeti

 

odprto ustanavljanje - glej polklavstralno ustanavljanje

 

odvisno ustanavljanje

- način ustanavljanja kolonij, pri katerem matica ali matice potrebujejo pomoč drugorodnih vrst mravelj, ki jih na različne načine izkoristijo (nasprotje neodvisno ustanavljanje)

 

oligoginija

- posebna oblika poliginije pri kateri pa se matice med seboj ne prenašajo in so zato znotraj mravljišča druga od druge ločene

 

oprsje

- osrednji del žuželčjega, torej tudi mravljinčjega, telesa; sestavljajo ga trije obročki: predprsje, sredoprsje in zaprsje; na vsakemu je pritrjen po en par nog, na zadnjih dveh pa, pri skoraj vseh spolnih kastah, vendar ne pri delavkah, po en par kril

 

permanentni socialni parazitizem

- tudi stalni socialni parazitizem; o njem govorimo pri vrstah, ki niso sposobne preživeti brez pomoči drugorodnih mravelj, torej pri obligatnih dulotih in inkvilinih

 

petiol

- tudi steblo; zožan majhen obroček med navideznim oprsjem in gastrom, ki daje mravljam "osasti" videz, zato ga imenujemo tudi osji pas (glej tudi postpetiol)

 

pigmejke

- tudi minike ali nanitke; prvi zarod mravelj, ki se izleže po uspešnem samostojnem ustanavljanju matice; ponavadi je zaradi pomanjkanja hranljivih snovi manjši od poznejših zarodov

 

pleometroza - skupno samostojno ustanavljanje več matic iste vrste (nasprotje haplometroza)

 

poliginija

- kolonije vsebujejo več oplojenih in reproduktivno delujočih matic, ki so med seboj složne (nasprotje monoginija)

 

polimorfizem - kasta delavk se pojavlja v več ločenih oblikah (glej tudi monomorfizem, dimorfizem)

 

polklavstralno ustanavljanje

- tudi semiklavstralno ustanavljanjesamostojno ustanavljanje kolonije pri katerem matica ali matice zapuščajo klavstralno celico in aktivno iščejo hrano, saj brez le-te ne bi mogle vzrediti prvih delavk (nasprotje klavstralno ustanavljanje)

 

postpetiol

- pri nekaterih poddružinah mravelj zožen 3. obroček pravega zadka, takoj za petiolom, le-temu podoben

 

priložnostni temporarni socialni parazitizem

- tudi fakultativni temp. soc. parazitizem; o njem govorimo pri vrstah, ki so sicer temp. soc. paraziti, vendar so kljub vsemu ohranile sposobnost samostojnega ustanavljanja

 

prosta buba - glej gola buba

 

receptaculum seminis

- tudi spermateka, semenski mešiček; organ, ki ga posedujejo matice; ob oploditvi se v njem shranijo samčeve semenčice s katerimi lahko matica do konca svojega življenja oplojuje jajčeca

 

reproduktivna faza

- obdobje razvoja mravljišča po ergonomski fazi; kolonija doseže spolno zrelost in vsako leto vzredi spolne kaste, ki ustanavljajo nove kolonije (glej tudi ergonomska faza in ustanovna faza)

 

rojenje - glej svatbeni let

  

samec

- tudi trot; spolna kasta; haploiden osebek, ki se razvije iz neoplojenega jajčeca; njegova edina življenjska naloga je parjenje z matico, zato kmalu po svatbenem letu pogine; samci ponavadi ne prispevajo k delovanju kolonije

 

samica

- glej tudi kraljica, matica; mravlja ženskega spola, ki se lahko razvije le iz oplojenega jajčeca in je zato diploidni osebek; kasti matica in delavka sta vedno samici, čeprav se izraz pogosto, čeravno ne pravilno, uporablja sopomensko z matica ali kraljica

 

samostojno ustanavljanje - glej neodvisno ustanavljanje

 

semenski mešiček - glej receptaculum seminis

 

semiklavstralno ustanavljanje - glej polklavstralno ustanavljanje

 

socialni inkvilinizem

- permanentni socialni paraziti, ki ponavadi nimajo več kaste delavk in niso sposobni samostojnega življenja (glej tudi inkvilini, socialni parazitizem)

 

socialni parazitizem

- nesposobnost določenih vrst mravelj, da bi neodvisno ustanovile kolonijo, zato se morajo za to poslužiti drugih vrst; delimo ga na stalnega in začasnega

 

socialni želodec - glej golša

 

spermateka - glej receptaculum seminis

 

spolna kasta - matice in/ali samci, edini reproduktivno sposobni kasti (nasprotje delavka)

 

sprednja čeljust - glej mandibula

 

stalni gostje - glej socialni inkvilinizem

 

stalni socialni parazitizem - glej permanentni socialni parazitizem

 

steblo - glej petiol

 

superorganizem

- zaradi evsocialnega načina življenja mravelj in nepomembnosti ene samcate prebivalke glede na celotno mravljišče, le-to pogosto imenujemo superorganizem

 

svatbeni let

- tudi ženitveni let, ženitovanjski polet; način razmnoževanja večine vrst mravelj; spolni kasti se podata na svatbeni let, pri katerem se samci in matice v zraku, redkeje na tleh, parijo

 

temporarni socialni parazitizem

- tudi začasni soc. parazitizem; oblika socialnega parazitizma, pri kateri matice za ustanovitev potrebujejo drugorodne mravlje, vendar je pozneje kolonija neodvisna od tujih delavk

 

trofalaksa

- socialna izmenjava hranljivih snovi, pri kateri dve mravlji (ali mravlja in ličinka) preko ustne odprtine izmenjata hranljive snovi, ki jih pridobita iz golše

 

trofična jajčeca

- posebna oblika jajčec, ki jih matice mnogih vrst ležejo predvsem v fazi ustanavljanja kolonije; trofična jajčeca so namenjena prehrani in niso sposobna razvoja v ličinko

 

trot - glej samec

 

ustanovna celica - glej klavstralna celica

 

ustanovna faza

- obdobje razvoja mravljišča po svatbenem letu; ponavadi se matica, ali sama ali v družbi drugih istorodnih matic, zapre v klavstralno celico iz katere se do izlega prvih delavk ne premakne; redkeje ustanovne faze izgledajo drugače (glej tudi ergonomska faza in reproduktivna faza)

 

večobličnost - glej polimorfizem

 

vojščak(inja)

- izraz, ki pogosto označuje kasto major delavke; ponavadi imajo velike glave in močne čeljusti; ker so vojščakinje le redko omejene na obrambno ali vojskovalno dejavnost, je zaradi netočnosti izraz v mirmekologiji precej oporečen in se ga vedno redkeje uporablja

 

začasni socialni parazitizem - glej temporarni socialni parazitizem

 

zadek

- zadnji del telesa pri žuželkah; pri mravljah ga sestavljajo propodeum, petiol, ter preostali obročki za petiolom oz. postpetiolom, če je le-ta prisoten; pogosto se s tem izrazom napačno poimenuje gaster

 

zapredek - glej kokon 

 

zaprto ustanavljanje - glej klavstralno ustanavljanje

 

zarod - neodrasle oblike mravelj, torej jajčeca, ličinke in bube

 

zimsko mirovanje - glej diapavza

 

ženitovanjski polet - glej svatbeni let

 

ženitveni let - glej svatbeni let

 

žerka - glej ličinka