Datum objave: 30.12.2013 14:20:00
Tale jesen je bila zajebana… hudičevo zajebana! Srhljivo žalostno pa se je že začela! Res, tako malokdaj se večja skupina Pakenštajnov kam odpravi in ko se to končno zgodi, je šlo letos že drugič vse narobe! Življenje naše Sandre se je za vedno spremenilo. Najhujših trenutkov se sama niti ne spominja, mi jih pa ne bomo nikoli pozabili; upam da tudi nikoli podoživljali. Ko je bil helikopter končno naprošen in je naša bajkerica pristala v Ljubljani, nato v Celju, nam je postalo lažje. Ja punca, zavidamo ti tvoj optimizem, ki ti ga kljub dolgemu zdravljenju, ki te še čaka, nikakor ne zmanjka! Nič čudnega, ko človek spozna od kod se je izvlekel živ, takrat resnično mora verjeti v nekaj višjega. V Gospoda, h kateremu še pač ni bil namenjen! In se mu preprosto mora za to vedno znova in znova zahvaljevati!
Ne morem pa mimo tega, da tak kruti trenutek ne obrne feelinga v klubu tudi v pozitivno smer. Enotnosti in volje do pomoči, kot sta se pokazali v tistih trenutkih, verjetno dolgo ne bomo spet deležni! Še pomembnejši je premik v naših glavah. Zdaj, se je verjamem končno zgodil! Vsaka šola nekaj stane, naša je bila zelo draga. Vse nesreče o katerih beremo se zgodijo »tam nekje«, zato nam niso bile zadostno opozorilo… a »vrtelo« se je tudi okoli nas: Jelen, Yogi, Romč, Jani, Ferek… Sandra… zdaj je pa zadosti! Žal nas je moralo letos dobro »udarit«, zato jaz osebno močno verjamem, da ne bo nikoli nič več tako kot je bilo! Sprejeta pravila so samo pika na i!
In res, vsaj tako kaže, se vse vrti v pozitivno smer… V smer vedno bolj složnega trdnega kluba, kjer bodo »ekscentriki« in tisti ki želijo »štrleti« malo vstran, počasi odpadli. Toliko prijetnih, skupnih druženj, tudi na bajkerski sceni, kot smo jih imeli to jesen, bomo težko ponovili! Splavarjenje, Krampusi, Black Seven, XXX, Motomrhe, izpiti za motor za naše bejbe, motomartinovanje, skupščina ZMKS, obiski vseh sestankov, občni zbor, silvestrovanje… Glede na vse to verjamem, da se nas bo spomladi kar »trlo« na prvih skupnih izletih in obiskih zborov po Sloveniji. Morda bo pa kdo poskusil »posekat« Tonijev rekord, ki si je priznanje za »najpromotorja« našega kluba nedvomno zaslužil.
Kot pri vseh združbah, pa tudi v naši ne bomo »ušli« občasnim nesoglasjem, sporom, hudim besedam, zameram… to se ne da! Konflikti so in bodo del nas in so nekaj čisto normalnega, redno nas bodo spremljali! Ker smo, hvala bogu, različnih značajev, starosti, spolov, pogledov na svet, različno reagiramo, razmišljamo in vidimo stvari okoli sebe… Zato je večkrat preprosto treba komu »kaj rečt«, koga »podžgat in razpizdit«, ker res ne bi bili normalni, če nas na »sočlanu« ne bi kaj motilo in ob živce spravljalo! Včasih pač komu mora dvigni pritisk in »fuknt deklc u luft«! Če potegnem smernice s »svetim zakonom«… zakon med možem in ženo, je v bistvu reševanje problemov, ki jih ne bi imela, če se ne bi poročila. Isto je v klubu – reševanje problemov, ki jih ne bi bilo, če bi se vsak vozil sam ali s sosedom! A v obeh primerih pozabljamo na tiste lepe reči! Človek je družbeno bitje in 98000 let je živel v »čredah« sebi enakih, zadnjih 2000 pa bi naj živel sam, v dvoje in s potomci? Dolgcajt! Zato se pa družimo!
Leto se izteka! Kakršnokoli je že bilo, nikakor ne smemo reči, da je bilo slabo! Morda za nekoga boljše, za drugega slabše. Vsi pa smo živi in imamo se radi! In če sem začel s stavkom »Tale jesen je bila zajebana…« bom zaključil z nadaljevanjem »… a na zimo, pa že od sile dobro kaže!«
Predsednik, Ferek