ČEŠKA… MOTORISTIČNO POZABLJEN BISER?

Ne morem si kaj, da ne bi tole napisal, dokler je vtis še svež. Za letošnje prvomajske praznike nisem planiral nobenega moto izleta… Je treba šparat za Skandinvijo in Wild west USA tour! Pa vendar je ugodna vremenska napoved bila premočan magnet, da bi človek ostal doma. Pa dva prijatelja sta bila še posebej tečna: »Ferek, naštudiraj nekaj zanimivega… za največ 300 € po osebi… saj veš šparamo!«

Odločitev je padla v bistvu kar na klubskem večeru, dan pred štartom. Ker sem se Balkana že resnično »preobjedel«, sem se odločil, da se po 4 letih ponovno odpeljem na Češko, natančneje v Južno Bohemijo. Dežela, narava, ceste in ljudje, so me ponovno presenetili v kar najlepši možni luči! Oba »sotrpina« pa sta bila nadvse zadovoljna. V petih bajkerskih dneh, z obilo kulturnih in kulinaričnih doživetij, je namreč tudi »proračun« zdržal.

Pa gremo… Ferek z BMW K 1600GT, Dupijad na Hondi VFR 800 in Ivek na Yamahi XT660R. Odpeljali smo se v razmeroma hladnem in oblačnem jutru, mimo Slovenj Gradca, Volfsberga, Zeltwega, Styerja in pri Dvoristu vstopili na Česko. Vseskozi torej po dobrih avstrijskih magistralkah - potrebe da bi Avstrijo prevozili po AC, na tej poti resnično ni. Poleg malo nižjih temperatur, je vtis čudovite poti pokvaril edino jodlarski žandar, ki mi je sredi vasi, zaradi vratolomne hitrosti nekaj čez 40 km/h (namesto 30!), mimo osnovne šole, vzel 25€! Pa dobro, kot prosvetnemu delavcu mi je jasno, da je takšna kazen vzgojna! Ko smo zapustili Alpe, nas je razveselilo jasno nebo, temperature pa so preskočile 20ico! Pozno popoldne smo po 420 km parkirali pred penzionom Milton v Čeških Budejovicah in »zglihali« za 4-posteljni apartma na 100€ po osebi, za 4 nočitve z zajtrkom. Penzion je tik ob Vltavi, pri parku, v samem centru, ima lastno varovano parkirišče, do glavnega trga pa je le nekaj minut peš. Prijazna šefica nam je zamenjala € v krone bolje kot v vsaki banki ali menjalnici. Zvečer smo se dobili z bratom in njegovo ženo, ki Budejovice obiskujeta redno, vsaj nekajkrat letno in jima je poznano vse tisto, kar je vredno obiskat in prevozit ter seveda, kje se dobro naješ in napiješ. Po obilni večerji tradicionalnih Čeških jedi zalitih z alkoholnim in brezalkoholnim točenim pivom, nam je bilo jasno, da nas čaka kulinarično in motoristično bogat program!

Samopostrežni zajtrk je bil izjemno bogat – vsaj glede na cenovni rang penziona. Prvi motoristični dan smo izkoristili za obisk arhitekturno zanimivih krajev in gradov v okolici Budejovic ter prevozili precej lepih, urejenih, podeželskih cest, ki so naravnost odlične. Trebon (srednjeveško mesto z osrednjim gradom in najstarejšo pivovarno iz 14. stoletja), Novosedly, Lomnice, Tyn, Hluboka (eden najlepših gradov, obnovljen v angleškem – windsorskem stilu), Netolice, Husinec.. Dejansko na katerokoli stransko cesto zapelješ, »nimaš kaj falit«, odličen asfalt, urejene bankine, redek promet, prisrčne vasi s stilno urejenimi trgi, lepi razgledi… lahko torej samo voziš in voziš… Redno pa popotnika spremljajo smerokazi do različnih kulturnih in arhitekturnih znamenitosti, gradov, dvorcev, palač… večina v izjemno ohranjenem stanju. Preseneča tudi čistoča.

V tem smislu se lahko od Čehov zagotovo veliko naučimo! Dan smo zaključili s ponovnim sprehodom po centru, obiskom nekaj pivnic in lokalov ter seveda z bogato večerjo, v priznani restavraciji. Denarnico boste tukaj z veseljem odpirali. Zgledno kosilo boste dobili že za 3 do 4 €. Pol litra piva bo tudi v najboljši gostilni krepko pod 2 €, za bogato porcijo čeških dobrot, pa boste odšteli od 5 do 10 €, za kaj »extra eksotičnega« morda 15… ampak za to ceno ne boste »natepavali« čevapov, ampak pečene krače z dodatki krompirja in cmokov na različne načine, rebra iz žara, stejke, burgerje, zrezke z bogatimi prilogami… skratka, vrhunsko in stilno postreženo! V slovenskih gostilnah bi te cene bile zagotovo podvojene.

Nedelja je bila kot nalašč za obisk Prage. Del poti smo prevozili po avtocesti, ki pa se za motorje ne plačuje. Parkirali smo v samem centru, ob glavnem parku, se preoblekli, saj so temperature presegle 25⁰ in pot pod noge. V dobrih 4 urah, kolikor smo si vzeli časa, pogledaš pač tisto kar »naredi« glavno mesto. Grad s predsedniško palačo in menjavo straže, Vltavo z množico različnih plovil, Karlov most, nekaj katedral, palač, vodnjakov in spomenikov… Bi se pa dalo Prago »okušati« kar več dni skupaj. Ne bi nam bilo dolgčas! Seveda je stari del mesta dobesedno preplavljen s turisti iz daljnega vzhoda. Svojevrsten pečat pa dajejo centru taksiji – starodobniki. Gre torej za avtomobile, po videzu iz 30ih let prejšnjega stoletja, ki pa so v bistvu le posrečene kopije tedanjih vozil.

Pogrešal pa sem lik nekdaj vsem znanega vojaka Švejka, ki pa ga danes preprosto ni več zaslediti. Nazaj proti Budejovicam smo se vračali po drugi poti, mimo pivovarne Staropramen, po podeželju levega brega Vltave in ponovno uživali v odličnih cestah in redkem prometu, ter postankih ob slikovitih kotičkih neokrnjene narave. Večer pa je seveda minil podobno kot vsi ostali. Ob nekaj vrčkih piva in večerji v naslednji priznani budjeviški restavraciji.