Budweiser tour

Datum objave: 18.6.2014 17:53:52

Spakiraš za Biograd na Moru in parkiraš v Bohemiji – to je južna Češka. Letos nas zelo vleče na severovzhod, ker sta Balkan in Dalmacija, ob fraj vikendih, sile rada deževna in burjasta; sicer pa mi je zdaj resnično žal, ker nasvetov svojega bratca, naj se vendar tja gor odpeljem, nisem upošteval že prej. Pakenštajni imamo Češko v planu že nekaj let, a nikoli ni »potegnila« in tudi tokrat sva bila na poti sama. Odštartala sva šele okrog devetih, direktno po AC mimo Graza do Linza, kjer sva zapeljala na lokalno cesto Bad Leonfelden – Češky Krumlov. Takoj po prečkanju meje me je pokrajina navdušila s svojo valovitostjo, razgibanostjo in zelenjem. Gozdovi, pašniki, polja se neurejeno dopolnjujejo, piko na i pa postavijo številna jezera in zgornji tok reke Vltave, ki tukaj začenja dobivati svojo rečno podobo. Kanuizem, rafting, ribištvo se ponuja obiskovalcem na vsakem koraku.

Češki Krumlov postreže popotniku s tipično veduto srednjeveškega mesta in slovi po lepo ohranjenem starem jedru ter predvsem po enem najlepših gradov v državi. Poleg visokokakovostnih kulturnozgodovinskih spomenikov je tudi slikovi­ta lega na dvojnem okljuku Vltave pripomogla, da je UNESCO postavil Krumlov na seznam naravne in kulturne dediščine. Grad je dolgo časa pripadal knežji rodbini Schwarzenberg, ki je z drznimi dodelavami celotnega kompleksa želela tekmovati s cesarskim dvorom. Sijajne prostore krasita originalno pohištvo in bogata zbirka tapiserij ter slik. Ker pa je dolga pot za nama, s splača kaj pojest v eni od številnih restavracij. Turistov mrgoli! Skozi mesto se vije Vltava, v tem času polna raftov in kajakov.

Pozno popoldne sva ob reki počasi odkrižarila do 25 km oddaljenih Budejovic, kjer sva v kampu motela Stromovka najela bungalov – 15 minut peš od osrednjega trga, na katerem sva seveda ob pivu preživela preostanek večera. České Budejovice so eno najpomembnejših mest na pivovarskem zemljevidu sveta. Mesto je zelo lepo urejeno, čisto in pisanih barv; Slovencu pa poleg ogleda pivovarne ponuja obilo možnosti za kulinarična in pivska razvajanja, v številnih restavracijah po razmeroma ugodnih cenah. Prvi dan sva prevozila 461 km.

Naslednji dan sva se odkobacala na zajtrk šele malo pred 10 uro. Dan sva namenila ogledom okoliških mest, gradov, jezer in seveda lokalnih cest. Hlubovka – Tyn – Trebon – Zliv in še malo cik-caka… skupaj 150 km. V bližnjem kraju HLUBOKÁ NAD VLTAVO sva obiskala veličasten grad Frauenberg. Današnjo podobo gradu je zaznamovala predvsem predelava v 19. stoletju. Knežja robina Schwarzenberg je tukaj ustvarila eno najrazkošnejših plemiških bivališč v Evropi. Najboljši obrtniki avstrijske monarhije so ustvarili izjemen okvir za bogato zbirko umetnin, ki še danes krasi grajske prostore.

Tyn nad Vltavo naju je pričakal v sejemskem vzdušju, kjer so naju poleg bogate »kitajske ponudbe« presenetile stojnice lectarsva in začimb. V Trebonu sva se poslikala pred staro pivovarno, si ogledala grad ter si v centru privoščila znamenitega trebonskega krapa in zeleno solato z listi kanabisa – zanimiva kombinacija. Sledil je cik-cak po izredno lepo speljanih lokalnih cestah, z dobrim asfaltom, brez prometa. Dejansko se voziš sam in uživaš v razgledih. Večer sva ponovno sklenila s sprehodom do centra Budejovic in večerjo v eni izmed znanih čeških restavracij Masne Hramy.

Zjutraj nisva poležavala, saj sva za vrnitev domov izbrala daljšo pot. Prvič zato, da bi malo podaljšala vožnjo po čudoviti pokrajini in drugič, da prišparava popolnoma nepotrebni predornini na avstrijski avtocesti. Odpeljala sva se proti vzhodu, po lokalnih cestah do Čeških Velenic, ki so jih verjetno zaradi bližine avstrijske meje preplavile kitajske trgovine. Zapravila sva še zadnje krone, prečkala mejo v Gmundu ter Donavo v Kremsu, se po lokalni magistralki izognila Dunaju in se po avtocesti odpeljala proti Grazu. V Louisu sva nabavila nekaj motorističnih pritiklin, ter si privoščila kosilo v Šentilju in komaj doklicala otroke po telefonu. Popoldne sem pa že glancal Vulcana pred domačo garažo, ki me je spet navdušil. K&Njev filter in durhcug v cobra rore je še zmanjšal žejo, ki je kljub večinoma avtocestnim hitrostim do 130 kmh, in dvema potnikoma s prtljago, na celotni furi znašala 5,7 l / 100 km. Ob vrnitvi domov sva prevozila 530 km.

Takole pod črto lahko zapišem, da Južno Češko še kako močno priporočam motoristom. Če pustimo ob strani kulturno-zgodovinske in arhitekturne znamenitosti dežele, ne bodo nikogar pustile ravnodušne zelo dobre, prazne lokalne ceste, redek promet brez policijskih kontrol ter poceni nastanitev, hrana in pivo. Stroške potovanja bi strnil takole. Za cca 1200 km sva pokurila 70 l bencina ali 100 €. Bungalov – dve nočitvi z zajtrkom – 78 €. Pivo v gostilni od 1 do 1,5 €, večerja za dva od 15 – 20 €, cene v trgovinah so nekoliko nižje kot pri nas. S spominki vred naju je vse skupaj stalo enih 300 €. Izlet se vsekakor splača ponovit tudi v večji skupini, morda ob obisku kakšnega češkega motozbora, ogleda moto GPja ali zgolj želje po dobrem in poceni žuru. Kdaj gremo spet?

Ferek