Embedded Files
Datum objave: 4.5.2018 7:35:14
Okej res je… Posipam se s pepelom… Ferek je vedno tulil: »Nikoli ne bom imel BMWja!«. Razlog? Ne vem točno… Ni mi bil všeč… Nekaj slabih izkušenj na različnih potovanjih s kolegi se je res nabralo… kardan, ležaj, alarm, ABS tipala, navitje, črpalka za gorivo, neka membrana… Pa cena servisa itd... Sam sem vseskozi vozil japonske znamke in nikoli nobene težave, pa tudi servise nikoli nisem plačeval kaj dosti preko 50 €. Potem pa tista o »zarečenem kruhu« in dobrih 3000 km na K1600 GT je za mano. Ob moji povprečni letni kilometrini okrog 20000 km, bom pa lahko še kaj več napisal ob koncu sezone.
Vsak ki me pozna ve, da sem izključno dolgoprogaš, ki ne podira hitrostnih rekordov, ampak predvsem uživa v zmerni potovalni vožnji, pri hitrostih nekje 10% nad omejitvami. »Kolenčakt« ne znam, športnost in gonjenje v rdeče mi ne leži (tudi Moto GP ne gledam), gume ne obrabim do roba in tudi stopalke (razen na Vulkanu) še nikoli niso ružile po asfaltu. Tudi povprečna življenjska doba gum, je vsaj 20% večja od povprečne, poraba goriva pa nižja od povprečja, kar veliko pove o mojem načinu vožnje vseh motorjev, ki sem jih do sedaj lastil. Ker sem nazadnje kar nekaj let vozil Vulkana 1700 Clasic Tourer, ki spada v popolnoma drug segmet motocikla in Yamaho XJR 1300 pa bom vseeno nekaj primerjav navedel.
Vrnimo se torej h GTju. Po nakupu najprej velik servis pri 36000 km (olje, oba filtra, svečke, hladilna tekočina, olje v kardanu). Res je. Dražjega servisa, predvsem materiala, še nisem bil deležen, kljub temu da je bil s strani prijatelja »doktorja« opravljen v domači garaži. Motocikel sem z lastnim znanjem in izvirnostjo tudi dodelal. Namesto zastarele originalne, namontiral uporabnejšo navigacijo (na stari nokiji!), izdelal cevno zaščito motorja, pakettreger, dodatno ozvočenje… Potem smo se začeli pa vozit, zato prehajam k dejstvom in najprej bom izpostavil pluse:
6 valjni stroj je pravi biser tehnike, v primerjavi z vsem kar sem kadarkoli lastil ali »testiral«! Za zaprisežene ljubitelje dvovaljnikov bo sicer dolgočasen, ampak navor je preprosto neverjeten in moči kar ni konca. Menjalnik je natančen in izredno tekoč. Ročica za plin pa izredno občutljiva, odzivna in mehka. Dejansko od 50 km/h dalje lahko vozim v 6. prestavi, 100 km/h bo nekje nad 2200 obr./min, pri 4000 pa drvi že preko 140 km/h.
Položaj za krmilom je sproščen in udoben, rahlo nagnjen naprej, širok oklep z dobro vetrno zaščito, predvsem v spodnjem delu pa vliva motoristu dobro počutje, varnost in zanesljivost. Armaturka je bogata in lepo berljiva edino številke na merilniku hitrosti bi lahko bile večje, ampak to je subjektivna ocena človeka, ki za branje že potrebuje očala.
Ogledala so odlično postavljena, položaj komolcev zato nikakor ne zastira pogleda nazaj. Gretje ročic in sedeža deluje odlično, posrečena so pa tudi dodatna krilca, ki v ob poletni vročini zadovoljivo poskrbijo za prepih za vetrobranom.
Tudi zvočna kulisa je prijetna in nobene potrebe nisem začutil po kakem »aftermarket roru«. Tempomat deluje odlično, izredno bogat je tudi potovalni računalnik, ki se je motil za kakšna 2 »deci« v + edino pri porabi goriva – kazal je torej višjo od izmerjene.
Velik plus je tudi izredno nizka poraba goriva, ki se pri potovalni vožnji vseskozi giblje pod 5 litrov (povprečno izmerjeno okoli 4,8 l /100 km v 4 rezervoarjih goriva), teoretični domet je torej preko 500 km. Govorim seveda o vožnji po magistralkah, saj na daljših avtocestnih odsekih porabe še nisem testiral. Motocikel torej porabi najmanj od vseh kar sem jih do sedaj vozil in to skoraj za okrogel liter!
Stranski kovčki se odlično ujemajo s silhueto motocikla. Omogočajo centralno zaklepanje in zelo enostavno snemanje in pripenjanje. Mogoče bi lahko bili le nekaj litrov večji, pogrešam pa tudi uporabnejše odpiranje od zgoraj. Zavore so odlične, pri intenzivnejšem zaviranju je pomoč zadnje zavore seveda nujna. Položaj stopalke zadnje zavore na žalost ni nastavljiv in je po moji oceni malenkost prenizko, oziroma zahteva nekoliko privajanja.
Navdušuje tudi dobro postavljeno centralno stojalo, ki omogoča dedcu od 80 kg precej lahkoten dvig 330 kilskega motocikla. Naj poudarim, da sicer velika masa motocikla v sami vožnji niti ni opazna. Sicer je motor pri premikanju na mestu izredno težak. V garaži, na gladkih ploščicah, ga pri svoji višini skoraj ne morem premikat (mi drsi), zato sem si umislil voziček, na asfaltu pa tega problema ni. Velja pa seveda previdnost pri parkiranju na kakšni klančini.
Če pa preidem še na malo manj navdušujoča dejstva in nenazadnje tudi na precej moteče malenkosti bi pa rekel takole:
Ta motor je prej odličen »allarounder«, kot pa potovalnik (zdaj vem zakaj v ta namen BMW trži GTLja). Ob svoji kilometrini imam močno utrjeno rit in znam vztrajati v sedlu dokler ni potrebe po gorivu, a na tem sedežu to ne bo šlo. Je preprosto pretrd oziroma premalo udoben. Rit se začne »oglašati« že nekje okrog 100 km, po 150 pa že moteče boli in postanek je nujen! Morda BMW s tem skrbi za mojo varnost, da delam redne počitke. Na zadnji poti po Češki sem neprijetnost reševal s starim »poušterčkom« iz merino volne in je pomagal. Nazadnje sem ga uporabljal pred 10 leti na er-6, na Yamahi ali Vulkanu pa ni bilo nobene potrebe po kakšnem podobnem dodatku, sreča da sem ga shranil. Rit me nekako na prejšnjih dveh motorjih ni bolela; okej Vulkan je bil kar se udobja v sedežu tiče itak razred zase - bil je pravi potovalni motor za res dolge razdalje. Tam se rit ni oglasila niti po dnevni kilometrini 1000 km. Dejstvo je torej, da bo »ovčka« na BMWju nujen dodatek, pa izgled gor ali dol!
Serijski vetrobran je preveč skromno odmerjen. Sam merim 177 cm in mi od idealni postavitvi ravno rob šipe seka vidno polje. Če ga pomaknem nižje, je prepih premočan. Če ga dvignem v skrajno lego, pa dobivam vrtinec od zadaj v vrat, kar v hladnem vremenu ni prijetno. Osebno bi si torej želel višjega, tudi zato ker zelo rad vozim z jet čelado in zgolj s sončno zaslonko, brez vizirja… pač moč navade! Ob uporabi kvalitetne integralke verjetno opisanih težav niti ne bi opazil.
Če se vrnem k stroju in menjalniku, ki ju sicer hvalim, pa pri nemških inženirjih nikakor ne vidim smisla, zakaj so v ta motor vtaknili 6 stopenjski menjalnik? Saj pravim, zadnja prestava je na voljo že od 50 km/h dalje. Krasno je postavljena, glede na obrate, vlek in namen motocikla. Ampak da je do tja treba kar 6x prestavit, je pa res skrajno pretiravanje. 4 se res več ne spodobi, ampak 5 prestav bi bilo pa povsem dovolj, sploh pri tej moči in navoru.
In na koncu še nekaj malenkosti, ki pa jih tisti, ki vozite motor na pooblaščen servis in se nikoli ne boste znašli nekje bogu za hrbtom, kjer ne bo asistence ali BMW serviserja v bližini, ne boste nikoli spoznali. Vsak motorist – popotnik, ki se rad odpravi kam daleč, bi naj vsaj osnovne stvari znal sam porihtat in to naj bi mu motor omogočal. S tem ne mislim na neke posege v stroj ali menjalnik, ampak zgolj na menjavo olja, v mašini in kardanu, in menjavo ali kontrolo svečk. No, tega na tem motorju ne boste nekje na odmaknjeni bencinski črpalki naredili sami. Izpustu olja sta namenjena 2 vijaka. Toda pozor, drugi se nahaja v karterju 10 cm višje in je dostopen z imbus ključem po tem, ko skozi prvo odprtino izteče prvi del olja. Zna biti sila neprijetno če nam ta vijak pade iz ključa in ostane v karterju, mi pa nekje brez magneta…
Olje se iz kardana spusti enostavno z odvitjem vijaka. Potem pa je potrebno skozi zgornjo odprtino doliti točno 0,8 l novega olja. Sistem namreč nima kontrolne luknjice, ki bi nam pokazala kdaj je olja dovolj. Brez brizgalke, ki točno odmerja količino, torej ne bo šlo.
Kontrolo svečk pa preprosto pozabite! Oklepi se sicer povsem enostavno odstranijo in tudi vijakov ne boste mogli pomešati. Res kvaliteten sistem sestavljanja. Ampak če želimo preveriti svečke, moramo dejansko odstraniti in izprazniti celoten hladilni sistem. Potem je potrebno s pomočjo pištole na vroč zrak segreti dovod sekundarnega zraka na 70o , da ga sploh lahko odstranimo. Ko pa mislimo, da smo »na cilju« ugotovimo, da BMW ob zasoljeni ceni zraven ne »podari« posebnega ključa (za 10 €!), ki ga potrebujemo za snemanje pokrovčkov svečk. Če nam s pomočjo različnih trikov iz youtuba le uspe pokrove sneti, ne da bi jih poškodovali, potem šele pride na vrsto ključ za svečke… Groza, obup, si ne predstavljam tega posega nekje v tretjem svetu ali sredi Sibirije… Zakaj BMW, zakaj takšno nepotrebno kompliciranje? Seveda pa ob tem vedno bolj razumem zasoljeno ceno servisa.
Pa da ne bo kakšne pomote. Še vedno sem mnenja, da si lastim izredno kvaliteten in visoko sposoben nemški stroj, ki mi z vsakim prevoženim kilometrom, kljub občasno boleči riti, vliva zaupanje in zanesljivost. Če bi v tem trenutku kaj zamenjal, bi bil to zagotovo sedež in vetrobran. Cena niti ne bi bila pretirana, ponudba je velika, vendar sem mnenja, da pri tako priznani znamki, to ne bi smelo biti potrebno. Čaka naju pot na Nordkap. Mogoče bo »ovčka« pripomogla, da se z ritjo spoprijateljita in drug drugega navadita. Sicer se bom slej ko prej začel ozirat za GTLjem, Grand Ameriko, Goldwingom ali kakšno težko dvovaljno »drek pumpo«, ki premore fotelj in maksimalno vetrno zaščito.
Cenjeni lastniki, vsekakor bom vesel, če tole moje pisanje delite, pokomentirate in podate kakšno svojo izkušnjo oziroma opazko, ter me v kateri od navedb tudi deskreditirate. Nisem profesionalec, sem le motorist z obilo kilometrine, ki je napisal svoje opažanje.
Srečno vsem!
Ferek
Page updated
Google Sites
Report abuse