Moj hobi in veliko veselje je tudi pritrkavanje. Že kot majhen deček sem rad poslušal mogočne domače zvonove. Še posebej so mi bili pri srcu, ko je ob praznikih iz zvonika zadonela drugačna melodija - pritrkavanje. Pogosto sem hodil "mežnarju" pomagat zvonit ali navijat uro in tako sem se z zvonovi spoznal pobližje. Pesem zvonov me je vse bolj in bolj vlekla proti zvoniku in začel sem prihajati vanj tudi ko se je v njem pritrkavalo. Opazoval sem možakarje, kako ubrano igrajo melodije in v mislih že stal na njihovem mestu. Melodije sem znal že na pamet. Naneslo je, da smo šli s prijateji k maši na Setnico. Dva zvonova visita v zvoniku. Pa smo si rekli, a gremo poizkusit? Vzpeli smo se v zvonik in začeli pritrkavat. Od navdušenja smo kar žareli. ko smo po maši še skoraj celo uro pritrkavali. Kmalu so nas "ta stari" spustili zraven tudi v zvoniku župnijske cerkve. In tako se je začela moja pritrkovalska pot.