Domača stran

KANADA

Že en teden sem tu, v Kanadi, v vojaški bazi Borden (cca 100 km od Toronta), in komaj sem se privadil. V glavnem sem doslej skušal asimilirati svoje telo na časovno distanco (-6 ur), ter na vse druge novitete, ki so me tu doletele. Mraz je, pa ni, pa spet je. Sneg je, pa ni, pa spet je. Danes je napoved od prijetnih -15 do -22 C. Če štejemo še veter, ki tu kar pridno brije, -15 stopinj v bistvu pomeni okrog -20, -22 pa kar okrog -30 stopinj, je zimski ploh (ploh je malo debelejši od dile, ki je sestavni del "zimske (i)dile") popoln. 

 
 
 


 
 Zunaj je mraz... snega tudi ne manjka... Noter je pa toplo... zadosti prostorno... in kar prijetno za bivanje.

23.01.2009

Peljali so nas na ogled vasi Angus, ki je cca 3 km od baze (naše glavno oskrbovalno središče s "posebnimi" izdelki), potem pa še v Barrie, ki je cca 30 km od nas. Za informacijo naj povem, da je mesto morda primerljivo s Kranjem ali kaj podobnega (taxi do tja stane 30 CAD, za nazaj pa 42 CAD, bog si ga vedi zakaj). Leži ob jezeru Simcoe in je sedaj v snegu in ledu (mater, kakšno presenečenje, a ne?), vendar pa bi znalo biti, da je spomladi oz. poleti kar fino tu. Na izletu pa nismo videli kaj dosti, saj so nas peljali le toliko naokrog, da smo dobili občutek, kako veliko je mesto in kaj ter kje se da kaj kupit, postorit itd...

 
 
 
 
 
 Naše prevozno sredstvo Takale pisana družba smo Ogledujemo si jezero (led, he he...) To je pa slovenska delegacija Slovenci in polkovnik iz Čila (levo)
 
 
 
 
 
 2 Slovenca in 2 Čileanca Marjana s svojo "tovaršico"... Rajko in Davorin Sošolci iz Romunije 


24.01.2009

Danes smo se odpravili na prvi shoping v vas Angus. Poklicali smo Janeza Lovšina, Slovenca, ki živi tu blizu. Ta nas je vseh šest (šli smo skupaj s kolegico Dušico iz kratkega tečaja) natrpal v svojo Hondo in nas odpeljal tja. Nakupili smo vse, kar smo si zamislili. Po končanih nakupih je moj hladilnik končno dobil pravo "slovensko" podobo (glej sliko spodaj!). Po vrnitvi smo bili deležni še gostoljubja Dušice (saj, kakšen pa naj bo človek s takšnim imenom, mar ne?!), ki nam je skuhala pravo slovensko turško kavo. Jebiga, to res zveni nekako narobe, ampak tako pač je. Bil je prav lep popoldan, ki je bil tokrat povsem slovenski. Sedaj je treba samo še uničit vsebino mojega hladilnika (če se kdo sprašuje - ja, to je res LAŠKO pivo in ja, res smo ga kupili sredi Kanade, he he).

 
 
 
 
 
 Počasi se zbiramo
(Janez je drugi z leve)
 Bojan in Janez v debati
 Še vedno nismo vsi
(Dušica je prva z leve)
 Janez in njegova "cara" z registrsko tablico "RIBNCA"
Privilegij spola in visokega čina... 
He he...
 
 
 
 
 
 Prva prava kava odkar smo tu Marjana in Dušica Rajko in Janez Kar dolgo smo se zadržali... Človek bi to gledal namesto TV-ja...


No, zvečer smo uresničili obljubljeno. Spet smo se zbrali vsi skupaj in priredili pravi slovenski večer ob taroku in kozlu. Prav prijetno, ni kaj reči.

 
 
 
 
 
 Tarokaši... Kibicerji... (Bojan je za objektivom, nekakšen duh, ki lovi razpoloženje) Igra se razvija...
(eni so bolj veseli od drugih)
 VALAT !!!
(spet so eni bolj veseli od drugih)
 Slika pove več kot tisoč besed!


29. in 30.01.2009

Ta teden se sploh ni kaj prida dogajalo. V glavnem smo čisto v študiju, skoraj ves dan smo v učilnici, potem pa domača naloga in še kaj ponovit - to je to. V četrtek smo si šli ogledat gasilsko postajo, kjer so nam odpredavali vse sorte okrog varnosti in podobno. Imajo dobro organizirano, je kar treba priznati. Pravi profiji. V petek pa so nas poslikali. Vse skupaj. Se pravi, na eno samo sliko so nekako spravili 99 študentov in za poln avtobus učiteljev in ostalega vojaškega in podpornega osebja. Res nas je veliko, ampak trajalo pa je tudi celo večnost. Ob tem se, vsaj tako se mi zdi, niso kaj prida izkazali z organizacijskimi sposobnostmi. Kar v nekaj pogledih so me spominjali na organizacijske prijeme pri nas doma. Ampak - minilo je, mi smo lepi (kakopak) in svet gre naprej.

 
 
 
 
 
 Gasilci nam bodo predavali... Njihov največji ponos... Tudi tovarišica Carol je bila z nami Hodnik v šoli... ... na njegovem začetku pa zastave.
 
 
 
 
 
 V razredu - Toma (Romunija), Mauricio (Brazilija) in Valentyn (Ukrajina) En mejčkn domače naloge... Postroj za slikanje - po velikosti, he he Šef nas postrojava in postrojava in postrojava... 13. class (od leve) - Jaano (Estonija), Toma, jaz, Mauricio, Kaairi (Estonija), Gabriela (Romunija), Carol (prfoksa), Predrag (Hrvaška) in Valentyn

P.S.
V nedeljo zvečer je Malezijec nekaj cmaril v mikrovalovki in povzročil požarni alarm, ker se je začelo kaditi ko sam hudič (smrdelo je pa še precej bolj). No, pa smo sprobali, kar so nas naučili gasilci! In smo ob 10 zvečer stali zunaj na mrazu, eni bolj oblečeni kot drugi (bolj slečeni), da so gasilci ukrotili nagajivo mikrovalovko. Ampak ni dolgo trajalo, ker so hitro prišli (le nekaj minut) in zares hitro zadevo poštimali. 

Za nadaljnje dogodke, peripetije, resne in neresne, bom sproti odpiral podstrani, ki jih lahko poiščete v menijskem oknu na vrhu te strani (levo zgoraj) tako, da odprete "Zemljevid mesta", ali pa tik pod tem napisom, v oddelku Podstrani, kliknite na želeno povezavo!!! 
To je nujno, sicer bo vse skupaj postalo predolgo in nepregledno.