VELIKA PLANINA

Velika planina je lepa v vseh letnih časih. Tudi pozno jeseni, čeprav so jo krave že zapustile. Mogoče mi je bilo všeč ravno to, saj mi ni bilo treba gledat kam stopim. 

   na Gojški planini

Najenostavnejši dostop na Veliko planino je z gondolo, do kamor vodijo smerokazi iz Kamnika, nekako 10 km proti Kamniški Bistrici. Cena se mi res ne zdi pretirana saj je povratna karta 11€ (v kombinaciji s sedežnico 16€).  Kdor si želi malo več hoje gre raje z avtom. Peljati se je treba daleč naokrog, do Volovjeka ali Podvolovjeka in še nekaj dlje po makadamu. Označeno je... tako-tako, malce bolj slabo. Najlepše označena pot je na sliki iz internetne strani Velike planine www.velikaplanina.si

Tokrat sem šla PEŠ. Cesta je dokaj ozka in polna ovinkov, v kraju Podvolovjek pa dobro označeno kje je potrebno zaviti na makadamsko cesto in potem nekaj km do prvega večjega parkinga. Peš sva sledila markacijam in kmalu s poti zavila strmo v breg. Pohodne palice so mi kar prav prišle, saj je bila pot skozi gozd polna drevesnih korenin in skalovja pokritega z odpadlimi bukovimi listi in nisem dobro vedela kam stopam. Priznam, komaj sem prilezla do točke, ko se je videlo da sem "tam". Ko sem zagledala prve hiške je bil trud poplačan, čeprav sem bila šele na pol poti. Kajti vse ostalo je bilo prehojeno z užitkom. 


   pogled na Malo planino

   nekaj naključnih vikendov


Zelo sem pogrešala panoramsko karto, da bi videla kje sva in kam morava iti. Odločila sva se za desno pot, proti Gojški planini. Pa se je vlekla nekam daleč... zato sva jo mahnila navkreber. Čez hrib Bukovec. Od koder je bil lep razgled na pastirsko naselje. 

   strma pot čez Bukovec

    razgled na osrčje Velike planine

Pot do pastirskega naselja je bila kar dolga. Malce gor, malce dol. Upala sem, da bo tam kakšna koča, da si odpočijem. Pa je ni bilo... Sami prazni stanovi... Tako lep dan, planina pa povsem prazna. Odpočila sva si na klopci pri enem od stanov, pomalicala in odšla naprej. 

   pastirske koče - stanovi

   čudovit razgled, res dan za odklop

KAM? Malo naokrog, saj je bil dan eden lepših to jesen. In še vedno sva iskala kočo. Nekje mora bit! Sledila sva eni od sedežnic in upala, da naju bo pot pripeljala na željen cilj. Pa sva prišla do robu, od koder je bil čudovit razgled na Kamniške alpe. 

Kočna, Grintavec, Mlinarsko sedlo, Skuta, Turska gora, Brana in Kamniško sedlo.

   pogled na turistično naselje 

Presenečenj ni bilo konca. Toliko vikendic na kupu še v življenju nisem videla. Kamor pogledaš, povsod so. Ena lepša od druge. Narejene so po vzoru velikoplaninskih koč, vendar z več luksuza. Seveda imajo elektriko, nekatere tudi satelitsko, ... vse pa so krite s skodlami. Tako, da je kar všečno. 

   v turističnem naselju 

Tu nekje naj bi bilo tudi gostišče Zeleni rob, prehodila sva veliko poti, žal ga nisva našla. Prepričana, da bo na vrhu sedežnice... in spet razočaranje, ker tam ni bilo NIČ. Zanimivo, da v Avstriji prav vse najdemo, gostišča so vedno na razgledni točki, pri nas pa je vse slabo označeno in skrito!  

   razgled z vrha sedežnice

Prehodila sva že vso Veliko planino, odšla sva še do kapelice Marije Snežne in nato domov. 

   

In nato sva zagledala kočo. Ja, Domžalska koča. Seveda sva ustavila in si odpočila. Odprt je bil samo spodnji bife, natakarica zelo neprijazna, jedilnik skromen (golaž ali jota) ...splošni vtis slab, dom si tudi fotke ni zaslužil. Žal sva šele kasneje videla, da sta le nekaj minut dlje proti Mali planini še dve koči (Jarški in Črnuški dom). Pa kdaj drugič, ker se bom zagotovo še vrnila. 



Za konec pa še nekaj VIP vikendic:


s panoramskimi okni in sončnimi celicami na strehi:
   (Gojška planina)

s kaminskim žarom in čisto pravo elektriko: 
   (turistično naselje)

s kroparskimi mrežami na oknih, satelitsko TV in samostojnim WCjem:
   (turistično naselje)

zelo prostorno in "z bazenom".
    (pastirsko naselje)



19. oktober 2012


 KOMENTARJI NA: http://saskia.blog.siol.net/2012/11/18/velika-planina/
Comments